Sodobna družba je vse bolj nestrpna in čez rob na žalost stopijo tudi mladostniki. Čeprav bi po zapisih na družbenih omrežjih, še zlasti v Velenju, kadar pride do kakšnega tovrstnega dogodka, sklepali, da gre pri tem tudi za medetično nasilje, v Policijski upravi Celje to zanikajo, saj so lani na območju Velenja obravnavali le en dogodek, v katerega so bili vpleteni mladoletniki albanske narodnosti. V zadnjem primeru, ki so ga obravnavali policisti, je šlo za medvrstniško nasilje med dvema našima državljanoma. Kot je povedala Milena Trbulin, tiskovna predstavnica PU Celje, sta se mladoletnika sporekla, ker je eden od njiju vznemirjal prijateljico drugega. »Ko je fant, ki se mu je prijateljica potožila, rekel drugemu, naj jo pusti pri miru, je ta izvlekel nož in fanta dvakrat zabodel, pri tem pa ga lažje ranil,« pove Trbulinova. Mladoletnega povzročitelja zaradi tega čaka tudi kazenska ovadba.
»Vsi vedo vse, a hkrati nič«
Čeprav se tokrat incident ni zgodil znotraj šolske ograje, temveč zunaj nje, sta bila vanj vpletena učenca z OŠ Gorica. Kot nam je povedal ravnatelj Ivan Planinc, je bil to prvi tako hud primer v 32 letih njegovega ravnateljevanja. »Upam, da se v prihodnjih 32 letih ne bo ponovil,« pravi Planinc, ki ga žalosti, ker so se nekateri mediji na dogodek odzvali zelo agresivno, dodatno pa nemir vnašajo pisanja po raznih forumih in družbenih omrežjih, kjer »vsi vedo vse, a hkrati nihče nič«. Planinc pravi, da so ga na dogodek opozorili učenci, ki so prepir videli, zato so tudi poklicali policijo, ki je nato opravila svoje delo. »V šoli se držimo protokola o preprečevanju nasilja, in če zaznamo najmanjšo obliko nasilja, o tem nemudoma seznanimo policijo in tudi Center za socialno delo (CSD). Opravimo vse potrebne razgovore, v katere vključimo tudi starše. Ti se praviloma odzovejo, nekateri pa tudi ne. Prevečkrat se zgodi, da starši ne želijo priznati, da se njihov otrok obnaša v nasprotju s šolskimi pravili. Krivdo želijo prevaliti na druge in je potrebnih veliko razgovorov s starši, da spoznajo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe. Pogosto se zgodi, da rečejo, da je doma vse v redu. Čeprav vemo, da ni. Večina nasilja in prepiri se začnejo v domačem okolju in se nato prestavijo tudi v šolo,« ugotavlja Planinc. Doda, da je inkluzija prinesla tudi to, da šolo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami, ki kažejo motnje vedenja, zato se z nasiljem srečujejo že v prvi triadi.
Posebnih navodil resornega ministrstva za take primere nimajo. Imajo pa vzgojni načrt, protokol o preprečevanju nasilja, hišni red, pravila šolskega reda in številne zakonske in podzakonske akte ter pravilnike. »Res pa se, če potrebujemo pomoč, na ministrstvu takoj odzovejo, v zadnjem času nam brez težav odobrijo tudi spremljevalca, česa več pa ni mogoče pričakovati,« pove Planinc. Na OŠ Gorica nimajo varnostnika, saj za to doslej ni bilo potrebe. »Tudi če bi ga imeli, v tem zadnjem dogodku ne bi mogel nič pomagati. Imamo pa organizirano dežurstvo strokovnih delavcev pred poukom v garderobi, na hodniku v pritličju in nadstropju, med odmori in po končanem pouku pa tudi pri kosilu,« še pove Planinc. Poudarja, da imajo ključno vlogo pri odpravi nasilja starši in vzgoja v domačem ožjem in širšem okolju. In še, da je nujno tehtno razmisliti, kako vključevati otroke tujcev in otroke z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami v šolski sistem.
Mladostniki ne mislijo na posledice
Kot poudarjajo pri policiji, mladoletni storilci kaznivih dejanj nimajo razvitega zadostnega občutka za odgovornost. »Lahko so brez vesti, predvsem pa se ne zavedajo posledic svojega ravnanja. Pri kaznivih dejanjih z elementi nasilja lahko zaradi tega nastane hujša posledica, saj mladoletnik, recimo pri prepiru ali pretepu, poseže po nevarnem predmetu, s katerim lahko resneje poškoduje telo ali celo ogrozi življenje sovrstnika, pri tem pa niti ne pomisli na posledice. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da so nevarni predmeti, kot so noži, izvijači in drugo, zelo lahko dostopni,« poudarja Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostjo s področja kriminalitete v generalni policijski upravi. Dodaja, da so prav zaradi tega za mladostnike in mlajše otroke, pa tudi za starše, učitelje in druge, ki so v stiku z otroki, zelo pomembni preventiva ter predavanja o odgovornosti in posledicah, ki jih lahko nasilen mladoletnik nosi vse življenje. Ko do kaznivega dejanja, v katerega je vpleten mladoletnik, že pride, so v postopek vključeni tako starši oziroma skrbniki kot tudi CSD in druge nevladne organizacije, ki skušajo mladoletnike odvrniti od tovrstnih dejanj. Tolerance in izgovorov, češ da nekdo za nekaj ni pristojen, tukaj ni. »Če na primer zaposleni v šoli zazna nasilje med vrstniki, naj o tem nemudoma obvesti policijo, saj je le tako mogoče preprečiti, da ne pride do najhujšega,« poudari Menegalija, ki izpostavlja, da policija navedenemu področju namenja veliko pozornosti in je do navedene problematike pristopila tako s sistemskimi kot usmerjenimi ukrepi.
Kako pa v primerih, ko so obveščeni o med vrstniškem nasilju, ravnajo na CSD, kjer jih o tem obvestita tako šola kot tudi policija. Strokovni sodelavki CSD Celje mag. Nada Caharijaz Ferme in Mateja Brinovec pojasnjujeta, da je obravnava otroka ali mladostnika, ki je bil udeležen v medvrstniško nasilje, odvisna od njegove starosti. Otrok je namreč z dopolnjenimi 14 leti tudi že kazensko odgovoren in se zato začne postopek na sodišču. Mlajše mladostnike pa na CSD obravnavajo v postopku, ki je namenjen mladoletnikom s težavami v odraščanju. Na razgovor povabijo tako starše kot mladoletnika in jim predstavijo pomoč, ki jo lahko ponudijo. Med temi je pomoč družini na domu, kjer poskušajo pomagati pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke. Mladostniku pomagajo poiskati tudi učno pomoč, če jo ta potrebuje, ali pa jih napotijo v ustrezne institucije po dodano pomoč. Kot še opažajo na CSD, je bilo včasih več fizičnega nasilja, danes pa se to seli na družbena omrežja, zato pogosto ostane prikrito. Zato se v zadnjem času še bolj posvečajo ozaveščanju širše javnosti o tovrstni problematiki.
