Odprti podatki so po besedah podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsednika Združenja za informatiko pri GZS Igorja Zorka pomembni zato, ker brez podatkov ne more delovati skoraj nobena storitev. »Pomembno je, da vsi deležniki - ponudniki rešitev na trgu, podjetja kot uporabniki ter državljani in država - skupaj definirajo potrebe,« je dejal. Tako bodo podatki na razpolago in ne bo treba izgubljati časa z iskanjem, je dodal.

Zelo pomemben vidik odprtih podatkov je njihova varnost. »Čeprav so podatki odprti, morajo biti na razpolago samo tistim, ki imajo do njih pravico, in na način, da ne ogrožajo ali omejujejo drugih deležnikov,« je še poudaril.

Miselni preskok

Ministrstvo za javno upravo se po zagotovilih Kristine Valenčič z direktorata za informacijsko družbo in informatiko pomena odprtih podatkov dobro zaveda, zlasti pa se zaveda pomena sodelovanja vseh deležnikov na tem področju. »Gre za miselni preskok. Država ima namreč pri zbiranju podatkov za svoje potrebe dolgoletno prakso, v zadnjih treh letih pa je naredila velik korak naprej v smeri odpiranja podatkov drugim deležnikom,« je povedala. Pred tremi leti je Slovenija namreč vzpostavila nacionalni portal odprtih podatkov Odprti podatki Slovenije.

Drugi deležniki, s katerimi država deli podatke, lahko z njihovo pomočjo zagotovijo nove digitalne storitve, ki bodo pripomogle h krepitvi digitalizacije družbe. Pri tem je Valenčičeva izpostavila pomen spoštovanja zakonodaje s področja varstva osebnih in drugih podatkov.

Direktor Tehnološkega parka Ljubljana Jernej Pintar je poudaril, da področje odprtih podatkov skriva še veliko poslovnih priložnosti. Slovenska podjetja so po njegovih besedah dokazala, da lahko z nišnimi produkti dosežejo svetovni sloves. »Želim si, da bi se tudi na tem področju našlo podjetje, ki bi zgradilo primer, ki bi segel v vse kotičke sveta. Če danes naredimo vsaj prvi korak v to smer, smo uresničili vse, kar smo si zadali,« je dejal.

Že visoko, a lahko smo še boljši

Z ustanovitvijo stičišča so želeli po besedah vodje nacionalnega portala odprtih podatkov Aleša Veršiča vzpostaviti točko, kjer bodo deležniki z vseh področij med seboj izmenjavali stališča, pripombe in predloge, ki bodo izboljšali sodelovanje in poslovanje. »Več kot se bomo pogovarjali, lažje bomo našli nove rešitve,« je poudaril.

Da je na področju medsebojne komunikacije še veliko možnosti za izboljšave, je dejal tudi Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo. Vodja IKT horizontalne mreže na GZS Andreja Lampe pa je spomnila, da Evropska komisija pripravlja obsežen sveženj nove zakonodaje na področju odprtih podatkov, kar dokazuje njegov velik pomen.

Slovenija je na lestvicah odprtih podatkov sicer visoko, a se lahko že z nekaj dodatnimi ukrepi zavihti precej višje, je dejal Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana. Kot dva primera slovenskih podjetij, ki odprte podatke že zelo uspešno izkoriščajo, je navedel Bisnode in Xlab.