Kot je informacijska pooblaščenka zapisala v sporočilu za javnost, trenutni predlog evropske uredbe o e-zasebnosti, ki naj bi nadomestila sedaj veljavna pravila glede obdelave podatkov uporabnikov elektronskih komunikacij, »niža raven varstva pravic uporabnikov, kot ga zagotavlja splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), in raven varstva, kot je že zagotovljeno s trenutno veljavno direktivo o e-zasebnosti in zakonom o elektronski komunikacijah«.

Kompromisni predlog uredbe, ki ga je nedavno predstavilo hrvaško predsedstvo in o katerem bodo države članice razpravljale v prihodnjem obdobju, predstavlja velik odmik od prvotnega predloga evropske komisije iz leta 2017, meni informacijska pooblaščenka.

»Podatki o vsebini komunikacij in meta podatki lahko zgradijo popolno sliko posameznikovega življenja. Zato je nadvse pomembno, da so varovani in da imajo ponudniki elektronskih komunikacij stroge obveze glede tega, zakaj jih smejo obdelovati, pod kakšnimi pogoji jih lahko delijo s tretjimi osebami in kdaj lahko do takih podatkov dostopajo organi pregona,« so v uradu informacijske pooblaščenke zapisali v sporočilu.

Predlog uvaja vse bolj nejasna pravila

Pravila, ki jih bo določila uredba o e-zasebnosti, so v tem kontekstu ključna, in sicer so z vidika varovanja posameznikovih pravic potrebni jasni in strogi pogoji, kdaj in kako lahko ponudniki elektronskih komunikacij obdelujejo njihove podatke.

Nedavno objavljen predlog uredbe se temu cilju izneveri, saj uvaja vse bolj nejasna pravila glede podlag za obdelavo podatkov uporabnikov.

Informacijska pooblaščenka opozarja, da uvajanje pravne podlage, kjer je na ponudniku storitve obveza tehtanja med svojimi interesi in pravicami posameznika, odpira vrata legitimaciji posegov v pravice uporabnikov elektronskih komunikacij zaradi poslovnih interesov ponudnikov storitev.

Predlog uredbe vsebuje tudi mnoge druge nedoslednosti v nasprotju z GDPR, »prav tako pa se odpira veliko vprašanje, na kakšen način je lahko nadzor nad nejasnimi določbami sploh lahko učinkovit«.

»Pravna nedorečenost in nejasnosti bodo nujno vodile v nižanje ravni varstva pravic posameznikov,« še meni pooblaščenka.