Michel Barnier je bil, vsaj v Bruslju, kjer so potekala pogajanja, tudi edini, ki je ocenil prvi krog. Vodja britanskih pogajalcev David Frost, ki je glavni svetovalec premierja Borisa Johnsona za Evropo, si najbrž na tiskovni konferenci ni želel podoživljati izkušenj predhodnikov iz časov brexitskih pogajanj, ob katerih je Barnier lahko vljudno ponavljal, da Britanci ne vedo, kaj bi radi. Čeprav naj bi zdaj, ko gre za pobrexitske trgovinske odnose, vedeli, kaj hočejo (obe strani sta objavili, kaj hočeta), je bil Barnier na tiskovni konferenci sam.
Končala se je z umestnim vprašanjem o tem, ali bo novi koronavirus vplival na pogajanja, na katerih sodeluje veliko ljudi. Po sto predstavnikov EU in Britanije, skupaj dvesto ljudi.
»EU bo ukrepala, da bo zaščitila ljudi,« je dejal Barnier in povedal, da je to nekaj, kar ga osebno zanima. Pred leti je namreč napisal knjigo o globalnih virusnih tveganjih. S tiskovne konference pa so si britanski pogajalci najbolj zapomnili njegove besede: »Če je Britanija resna glede ohranitve visokih standardov, zakaj se potem noče obvezati, da jih bo imela.« Ocenil je, da obstajajo »resne razlike«, ki jih bo težko razrešiti, vendar tudi, da je »sporazum, ki bo dober za obe strani, še vedno mogoč«.
Barnier je dejal, da se razhajajo glede pravil o konkurenčnosti, policijskem sodelovanju in o tem, kako bi dogovore nadzirali oziroma uveljavljali. EU naj bi Britaniji verjela na besedo, da bo spoštovala pravila igre EU o subvencijah, konkurenci, varovanju okolja in socialnem varstvu. EU pa hoče, da je vse to del sporazuma. Prav tako ribolov. Britanske predloge o ribolovu, po katerih naj bi se sproti dogovarjali vsako leto, je Barnier ocenil kot nepraktične.
Zelo različna januarja
Na Otoku odmevajo Barnierjeve besede o tem, da bo januar 2021 »zelo, zelo drugačen« od januarja 2020, kar pomeni, da bo dejanski brexit zelo, zelo drugačen od simboličnega brexita. Dejal je, da bi morali mediji ljudi pripraviti na to in da težav, ki prihajajo januarja 2021, ne bi smeli podcenjevati. »Britanija bo zapustila carinsko unijo in skupni trg. To ji bo prineslo veliko posledic,« je sporočil Otočanom. Veliko je govoril tudi o enakih konkurenčnih pogojih.
Britanska vlada je namreč ta teden objavila »pogoje« za trgovinski sporazum iz ZDA, v katerih priznava, da so nujni enaki konkurenčni pogoji. Ko gre za EU, (še) ni pripravljena pristati na to. Barnier je zato dejal le, da je bil presenečen, ko je bral britanski dokument o pogojih za sporazum z ZDA, dodal pa: »Vso srečo pri doseganju trgovinskega sporazuma z Donaldom Trumpom. Filozofija EU je enaka: želi si enakih konkurenčnih pogojev, da bi Britaniji preprečila nepošteno prednost (pred podjetji iz EU).«
Barnier je tudi potrdil, da Johnsonova vlada zavrača sporazum, po katerem bi ostala podpisnica evropske konvencije o človekovih pravicah, kar bo sprožilo proteste britanskih liberalnih ljudi in navdušilo konservativno desnico, ki sovraži to konvencijo.
Za EU je poseben problem teh pogajanj, ki se bodo nadaljevala prihodnji mesec v Londonu, ne samo ta, da jih Johnson ni pripravljen podaljšati, ampak tudi grožnja njegove vlade, da je pripravljena odkorakati z njih že junija, če do takrat ne bo »širšega obrisa sporazuma«. V ozadju te grožnje je lahko tudi odpiranje poti za odhod s pogajanj brez dogovora.
