»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« je Lisica Malemu princu, glavnemu junaku knjige Antoina de Saint-Exuperyja, razkrila enostavno, a tako zelo pomembno skrivnost. Za ene najbolj prežvečena in »zlorabljena« misel, za druge resnica do polnejšega življenja, po nasvet h kateri se 77 let po prvi izdaji te francoske novele mnogi bralci še vedno radi zatečejo. Tudi Jožica Nuč, učiteljica angleškega in nemškega jezika iz Rogaške Slatine, ki je zagotovo ena največjih oboževalk Svetilničarja, Kretničarja, Pilota, dečka in preostalih likov iz knjige. Tako velika, da je zgodbo v različnih izvodih in prevodih začela zbirati. V zadnjem desetletju, odkar se s tem resneje ukvarja, se je v zbirki nabralo okrog 330 izvodov, od tega 115 v različnih jezikih in narečjih. Najprej je začela zbirati knjige v različnih jezikih, sledile so različne izdaje. »V moji zbirki sta najstarejša slovenska samostojna izdaja iz leta 1963 (Sinji galec, 100. knjiga) in pa najstarejša skupna izdaja (Potovanje po Veliki Garabaniji iz leta 1955 – panorama sodobne francoske proze),« razlaga. Čeprav ji je vsaka od izdaj pri srcu, je posebno ponosna na Malega kraliča v prekmurskem narečju in Malega princa, napisanega v barvni abecedi v turškem jeziku. »In pa, seveda, najstarejše izdaje – francoska, češka in slovenska,« hitro pristavi.

Mali kralič v prekmurščini

»Ne vem, zakaj sem ga začela brati v različnih jezikih in narečjih, se je pa zgodba začela leta 1983, ko sem prvič obiskala London. Potem sem za nekaj časa pozabila nanj, leta 2010 pa me je znova zagrabilo,« na glas razmišlja, od kod izvira ljubezen do te knjige. Nučeva se je lani s svojimi knjigami podala na turnejo po Sloveniji, razstavljala je v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Celju, Sežani, Murski Soboti. Pokukala je tudi izven domačih meja, in sicer v Monošter k porabskim Slovencem, kjer se ji je na razstavi pridružil slavist in porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je prevedel Malega kraliča v prekmurščino. »V Celju mi je gospa podarila bangladeškega Malega princa, saj da je namenjen prav meni,« Nučeva pove o zanimivih prigodah na odprtjih. Jutri bo del zbirke predstavila v Ljubljani, tako kot drugod po Sloveniji pa jo bodo obogatili likovna dela in kulturni program osnovnošolcev iz Rogaške Slatine kot tudi branje odlomkov knjige v različnih jezikih. »Motiv risbe ene od učenk so na prošnjo francoske veleposlanice uporabili na novoletni voščilnici, tako da je šel naš mali princ tudi v širni svet,« še pove.

Z izjemo svetih knjig je Mali princ (poleg Ostržka) od aprila 2017 s prevodi v 300 jezikov največkrat prevedena knjiga na svetu.