Prebivalci Slovenije so v minulih dneh neštetokrat slišali, da si morajo umivati roke in kašljati v robec ali rokav. Priporočila o higieni so enostavna. Zapletlo se je pri organizaciji. Najprej so govorili o 55 točkah za odvzem brisov, po uporu med zdravniki so pristali pri 16 točkah, a so morali tudi ta seznam popravljati že naslednji dan. Potem ko se v izolskem zdravstvenem domu niso strinjali, da bi jemali brise za vso Obalo, so to nalogo dodelili koprskim zdravnikom. Na ministrstvu za zdravje so, namesto da bi s svojimi dejanji vzbujali zaupanje, kar sami sprožali dvome o svoji verodostojnosti. V tej poplavi glasov je verjetneje, da bodo bolniki kaj narobe razumeli.
Ekipi, ki se s pripravami na novi virus ukvarja najbolj neposredno, lahko popravljanje prvotnih napak štejemo v dobro. Bolj sproti ko se bodo odzivali na dileme bolnikov ali zdravnikov, lažje bodo zamejevali širjenje okužb. Težava ostaja mlačen odziv oblasti. Odhajajoči premier Marjan Šarec se je o koronavirusu občasno oglašal prek twitterja, minister za zdravje Aleš Šabeder pa je v minulih tednih težko delo prepuščal državni sekretarki Simoni Repar Bornšek. Da so v odhajajoči vladi paniko zaradi novega koronavirusa podcenili, se vidi tudi po odzivih iz drugih resorjev. Kljub sporočilom, naj za zdaj življenje teče kot običajno, je nameravala fakulteta za farmacijo odpovedati predavanja. Ker gre za strokovnjake, ki znajo ocenjevati zdravstvena tveganja, so prebivalci Slovenije ob takih novicah na trnih – pa četudi po nepotrebnem.
Ljudje so maske in razkužila pokupili, ker se bojijo, da bodo v težkih časih prepuščeni samim sebi. Namesto samohvale, da je Slovenija na novi koronavirus dobro pripravljena, bi morala odhajajoča vlada s Šarcem na čelu jasno odgovoriti na skrbi prebivalcev. Pomisleki glede pomanjkanja zaščitne opreme in prostorov, v katerih bodo zdravili bolnike, so na primer upravičeni. Izmikanje težkim vprašanjem spodbuja paniko, pred katero nas svarijo.
Novi koronavirus je nevaren, ker se z njim še nismo srečali. Kako odmeriti ukrepe, da bi bili ravno pravšnji, Slovenija tako kot druge države še ugotavlja. Paziti je treba, da ne bi ohromili življenja, hkrati pa je treba dogajanje vzeti resno. Za zdaj vemo, da je za večino ljudi bolezen blaga, za starejše in kronične bolnike pa je lahko zelo huda in včasih tudi usodna. Tudi če njenega širjenja ne bo več mogoče ustaviti, bi bilo dobro, da se upočasni.
Po prvem pozitivnem testu so slovenski strokovnjaki zelo hitro odkrili še dva človeka, ki sta se na istem potovanju kot prvi oboleli okužila z novim koronavirusom. Pozno zvečer so potrdili še dve okužbi, ki s prejšnjimi primeri nista povezani. Če bo število bolnikov le zmerno naraščalo, bodo v bolnišnicah lažje pomagali ljudem, ki so najbolj ranljivi. Iz vsega, kar je šlo narobe pri prvi potrjeni okužbi, se je mogoče učiti. Prav vseh situacij, ki lahko okuženega pripeljejo v polno čakalnico, se ne da predvideti. Vseeno pa je mogoče postoriti še marsikaj. Jasni odgovori za prebivalce, ki jih skrbi, bi bili dobrodošli.
