Državni zbor je v dveh desetletjih skušal večkrat spremeniti volilni zakon in ga približati ustavnemu določilu, da bi imeli volilci odločujoč vpliv na izbor poslancev, poleg tega pa je ustavno sodišče konec leta 2018 ugotovilo, da so volilni okraji zaradi razlik v številu volilnih upravičencev neustavni. Ustavno sodišče je zakoličilo dveletno obdobje za odpravo neustavnosti.
Zmanjkali trije glasovi
Državni zbor je danes odločal o rešitvi, ki bi v okviru proporcionalnega volilnega sistema dala večjo vlogo volilcem pri izboru poslancev, podobno kot na evropskih volitvah s prostovoljnim prednostnim glasom. Šlo je za predlog, ki je predvideval ukinitev volilnih okrajev, ohranili pa bi osem volilnih enot z enajstimi kandidati na kandidacijskih listah. Da bi začel veljati, bi ga moralo podpreti vsaj 60 poslancev.
Na glasovanju se je izkazalo, da so parlamentarne stranke po letu dni iskanja rešitev in osmih usklajevanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju tratile čas. Zakon, s katerim bi odpravili neustavnost volitev, je podprlo le 57 poslancev iz LMŠ, SMC, SD, Levice, NSi, SAB in SNS, proti pa so bili v SDS in DeSUS, pri čemer je poslanec te stranke Branko Simonovič podprl takšno rešitev. Svojo podporo zakonu o volitvah v državni zbor je odrekel poslanec madžarske narodne manjšine Ferenc Horvath, poslanca SAB Franc Kramar in SD Predrag Baković, ki bi lahko dodala dva glasova, pa se glasovanja nista udeležila.
Po zavrnitvi zakona o volitvah v državni zbor se počasi izteka tudi rok za odpravo neustavnosti. Parlamentarne stranke bodo morale do konca letošnjega leta poiskati drugačno rešitev, ta pa bi lahko bila, kot so nakazovali v SDS, ali sprememba v večinski oziroma kombinirani volilni sistem ali pa spremembe meja volilnih okrajev. Pričakovati je, da bo zdaj stekla intenzivna razprava o risanju novih meja volilnih okrajev, a se je tudi v tem primeru doslej izkazalo, da bodo težko našli skupni jezik, čeprav bi bilo za sprejem zakona o volilnih okrajih in volilnih enotah dovolj že 46 poslanskih glasov.
