Tone Tiselj je slovenskim ljubiteljem športa dobro znan, kajti vrsto let je bil trener rokometnih ekip. V zadnjem času ga je večkrat kot na trenerski klopi mogoče videti na kolesu ali kolesarskih dirkah, kjer se navdušuje nad uspehi Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja in njunih kolegov. Zato ni presenetljivo, nad katerimi športniki je v zadnjem času najbolj navdušen.
»Rogličeva zgodba je izjemna. Da nekdo v kolesarstvo presedla iz športa, ki vsaj na videz nima nobene zveze s kolesarstvom, potem pa po štirih letih resnega profesionalnega kolesarjenja postane najboljši na svetu, je fascinantno. Sploh če veš, kakšni napori so potrebni za to. Tri tedne biti vsak dan po pet ali šest ur na kolesu je izjemno. Treba je upoštevati še možnost padcev in različne vremenske razmere,« je dejal Tone Tiselj, ki tudi sam rad sede na kolo. Med drugim je bil lani na dirki Liege–Baston–Liege, kjer lahko dan pred dirko profesionalcev kolesarijo rekreativci. »Razmere so bile res zahtevne, bili so dež, sneg, blato in ena stopnja Celzija,« je dejal Tiselj, ki je kljub temu prekolesaril 150 kilometrov.
Spremlja govorico telesa
Ko je govor o ekipnih športih, pri Tislju ni dileme. Njegova kluba sta seveda rokometna: Celje Pivovarna Laško, s katerim je odraščal in ga tudi treniral, in Krim, ki ga je prav tako vodil s klopi. V Sloveniji je v časih velikega hokejskega rivalstva med Olimpijo in Jesenicami pesti stiskal za železarje. Ko so bili v ospredju košarkarji Olimpije, pa je zavzeto navijal zanje, a pravi, da se je v košarki izgubila identiteta. Ko gre za tuje klube, prav tako večinoma najbolj spremlja tiste, v katerih igrajo slovenski športniki. Za Atletico Madrid na primer navija, ker zanj brani Jan Oblak, čeprav španski klub ne igra ravno najbolj atraktivnega nogometa.
»V mladosti sem menda navijal za Real Madrid. Ampak zelo strastno nisem navijal za noben nogometni klub. V zadnjih letih me je v to potegnil sin. Navijam za Liverpool, predvsem zaradi trenerja Jürgna Kloppa,« je dejal Tiselj in dodal, da tekme zdaj spremlja bolj umirjeno kot nekoč. »Še posebno, kadar so igrale razne reprezentance, sem nervozno spremljal tekme, a zdaj je drugače. Sicer so me lani fascinirali odbojkarji. Na evropskem prvenstvu so bile Stožice polne, fantje pa so blesteli na terenu. Bilo je veličastno,« je dejal.
Ko gleda tekme, je pozoren tudi na trenerje in druge, ki sedijo na klopi. »Na tak način je mogoče videti, kakšno je vzdušje v ekipi. To lahko opaziš že pred začetkom tekme,« je dejal in dodal, da je bila v tem pogledu slovenska rokometna reprezentanca na zadnjem evropskem prvenstvu takšna, kot mora biti. Opazil je, da je ekipa iz načina dela, pri katerem je bila v ospredju improvizacija pri prejšnjem selektorju Veselinu Vujoviću, prešla v bolj demokratičen način vodenja pod vodstvom Ljubomirja Vranješa.
