Od ljudi do prerijskih psov ženske oziroma samice pogosto preživijo moške- z izjemo ptic, ki seveda niso sesalci, je pa pri njih glede dolgoživosti spolov ravno obratno. Znanstveniki zdaj pravijo, da so ugotovili zakaj je temu tako in razkrivajo, da sta dve kopiji enakih kromosomov povezani z daljšim življenjem. Druga kopija naj bi delovala kot zaščita za prvo.
Ideja, da druga kopija enakih kromosomov deluje kot zaščita, ni nova, saj so znanstveniki že dolgo opazovali, da pri sesalcih, kjer imajo samice dva para enakih kromosomov, samci živijo krajše življenje. Ptice, ki tako kot sesalci sodijo med vretenčarje, so izjema, saj imajo samci dva Z kromosoma, samice pa en Z in en W kromosom.
Znanstveniki poročajo, da je ta trend zelo razširjen. V reviji Biology Letters ekipa poroča, da so zbrali podatke o spolnih kromosomih in življenjski dobi 229 živalskih vrst, od žuželk, rib do sesalcev.
Rezultati kažejo, da živalske vrste z dvema enakima kromosomoma povprečno živijo 17,6 odstotkov dlje kot tiste vrste, ki imajo dva različna spolna kromosoma ali le enega.
Kljub ugotovitvam raziskovalci opozarjajo, da so za življenjsko dobo odgovorni tudi drugi faktorji. Denimo, da moški tvegajo več pri zagotavljanju spolnega partnerja, kar vključuje tudi bojevanje, in ostali dejavniki, kot so plenilci, borba za ozemlje in dostop do kakovostne prehrane.
