Izredno zasedanje notranjih ministrov članic Evropske unije je prineslo potrditev akcijskega načrta evropske komisije za soočanje z migrantsko krizo na grško-turški meji. Ukrepe – dodatnih sto policistov v okviru enot Frontexa za hitro posredovanje in opremo za nadzor meje – je že v torek napovedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenski notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar je v razpravi na ministrskem svetu poudaril, da je potreben skupen odziv EU na morebitno povečanje števila nezakonitih migracij, hkrati pa se treba ustrezno odzvati na pritiske Turčije, sicer strateške zaveznice v regiji. »Narediti moramo vse, da se prepreči ponovitev dogodkov iz let 2015 in 2016. To je bilo tudi stališče večine držav članic,« je povedal Poklukar.

Po potrebi tudi širša aktivacija vojske

Slovenski delež v Frontexovih enotah za hitro posredovanje pri izjemnih dogodkih na evropskih zunanjih mejah, ki štejejo 1500 mož, predstavlja nabor 35 policistov. Koliko jih bo v okviru napovedanih okrepitev napotenih na grško-turško mejo, bo znano v prihodnjih dneh.

Poleg tega je Poklukar napovedal še morebitno širšo aktivacijo vojske za varovanje južne meje. Če bi bilo potrebno in če Grčija ne bo sposobna obvladovati razmer na zunanji evropski meji, bo vlada parlamentu predlagala aktiviranje 37.a člena zakona o obrambi. Ta policistom na meji daje možnost, da pri širšem varovanju meje začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Aktivacijo 37.a člena mora potrditi parlament z najmanj 60 poslanskimi glasovi. Vojaki že zdaj v mešanih patruljah s policijo opravljajo nadzor meje. Če bo aktiviran 37.a člen zakona o obrambi, bodo to lahko počeli samostojno.

Navzkrižna obtoževanja med Ankaro in Atenami

Dogajanje na grško-turški meji, kjer je na vstop v EU upalo več kot 10.000 migrantov, še naprej ostaja napeto. Napetosti oziroma navzkrižna obtoževanja med Turčijo in Grčijo o incidentih na meji so se celo stopnjevala. Potem ko je turška stran Grčijo obtožila, da strelja proti migrantom na čolnih, ki plujejo proti egejskim otokom, grška stran pa je to zanikala, so se danes pojavile nove navzkrižne obtožbe.

Grčija je objavila videoposnetke, na katerih naj bi turški policisti izstreljevali solzivec proti meji. Neimenovani predstavnik grške policije je za tiskovno agencijo Reuters ocenjeval, da bi se to lahko zgodilo iz dveh razlogov. Migrantom bi lahko s tem dejanjem omogočili boljše možnosti, da prečkajo mejo, hkrati pa naj bi tudi izzivali grške varnostne organe. Neimenovani predstavniki turških varnostnih organov pa so prav tako za Reuters zatrdili, da so s solzivcem poskušali zgolj zaščititi migrante, na katere naj bi streljala grška policija.

Turčija je sicer Grčijo danes obtožila, da naj bi v streljanju na migrante umrla vsaj ena oseba. Iz urada turškega guvernerja v Odrinu so sporočili, da naj bi bilo v streljanju ranjenih šest oseb, ena pa naj bi pozneje umrla v bolnišnici. Grška stran je informacije nemudoma zanikala in pristavila, da Turčija še naprej razširja lažne novice.

Erdogan ne popušča

Med vsemi temi napetostmi so se nadaljevala evropska diplomatska prizadevanja, da bi s Turčijo našli pot iz nastale situacije. Na pogovorih pri predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu se je mudil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell in Erdogana pozval, naj Turčija preneha spodbujati migrante, da se odpravljajo na meje Evropske unije.

Toda turški predsednik danes ni kazal volje za kompromis. Dejal, da bi morala EU podpreti njihove politične in humanitarne rešitve v Siriji. »Dotok beguncev se bo nadaljeval, dokler ne bo oblikovana nova sirska ustava, ki bo temeljila na politični enotnosti in ozemeljski celovitosti države, in dokler ne bodo izvedene svobodne volitve ter oblikovana nova sirska vlada,« je povedal Erdogan. V njegovem uradu so pristavili, da danes od evropske strani niso dobili konkretne ponudbe. Turčija se, kot je znano, zavzema za prekinitev spopadov v Idlibu in oblikovanje varnostne cone v tej pokrajini.