Četrti marec je bil izbran zato, ker je bila na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je predlagateljica novoustanovljenega Svetovnega inženirskega dneva. Podporo nameri je izreklo osemdeset držav in organizacij, ki skupaj združujejo več kot dvajset milijonov inženirjev po vsem svetu. Svetovni inženirski dan obeležujejo s koordiniranimi dogodki po vsem svetu.
V okviru Inženirske zbornice Slovenije (IZS) sta praznovanje prvega inženirskega dneva v Sloveniji zaznamovala izobraževanje in izmenjava znanja oziroma izkušenj. Rdeča nit predavanj domačih in tujih strokovnjakov v Cankarjevem domu je bilo integralno projektiranje. Temu je sledil sekcijski del, kjer so se člani vsake matične sekcije (gradbenih inženirjev, elektro in strojnih inženirjev, inženirjev tehnologov, geotehnologov in rudarjev, geodetov in drugih inženirjev) posebej ukvarjali z za njimi aktualnimi tematikami.
Gradbeni inženirji
Inženirji pri svojem delu zasledujejo tri vidike trajnostnega razvoja, tako okoljskega, socialnega kot ekonomskega, kajti šele z upoštevanjem vseh treh je razvoj res trajnosten, je prepričan Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS. Konstruktorji iščejo nove materiale in načine, s katerimi zagotavljajo mehansko odpornost in stabilnost stavb in mostov ter trajnost materialov ob neugodnih vplivih okolja in s tem daljšajo življenjsko dobo objektov. Optimizirajo konstrukcije, s čimer porabijo manj netrajnostnih materialov, vedno pogosteje kot material uporabljajo les, ki je trajnosten. Z raziskovanjem še ne dovolj dognanih potresnih obtežb in seizmičnega obnašanja konstrukcij zagotavljajo ekonomski vidik trajnostnega razvoja, predvsem pa s tem, ko snujejo, preračunavajo in gradijo statično in potresno varne mostove in stavbe, omogočajo vsem, ki v stavbah bivajo in delajo, brezskrbno bivanje in ustvarjalno delo ter vsem, ki po sodobnih avtocestah (mostovih) potujejo, hitro in varno vožnjo z manj emisijami.
Inženirji nizkogradniki z umeščanjem tras novih cest in železniških prog skrbijo za povezovanje vseh predelov Slovenije tako, da je naše naravno okolje čim manj degradirano, da hkrati s tem zagotovijo manj interakcije z grajenim bivalnim okoljem v smislu hrupa in emisij ter uporabnikom prometnic zagotovijo varne prometne tokove. Inženirji hidrotehniki so nepogrešljivi pri urejanju vodotokov, varovanju naselij pred poplavami, ki so v času globalne klimatske krize vse pogostejše. Upravljajo odpadne vode in jih vodijo do sodobnih čistilnih naprav. Brez inženirjev hidrotehnike bi bila tudi oskrba s pitno vodo nesodobna in neučinkovita. Inženirji gradbeništva so torej prisotni pri vseh elementih grajenega okolja.
Geodeti, strojni inženirji in elektroinženirji
Vso gradnjo in druge gradbenoinženirske posege se izvaja v prostoru. Vsak poseg v prostor je tudi poseg v lastnino in geodeti znajo določiti povezavo posega z lastnikom, poudarja Matej Kovačič, predsednik matične sekcije inženirjev geodetov pri IZS. Geodetske podlage, izdelane z geodetsko doktrino v državnem koordinatnem sistemu, so osnova za začetek integralnega projektiranja, omogočeni sta povezava in izmenjava z vsemi drugimi prostorskimi podatki v celotnem evropskem prostoru. Ažurno, kakovostno in trajno evidentiranje nepremičnin, posegov v prostor in drugih sprememb v prostoru v katastrskih evidencah ima velik pomen za razvijanje in uveljavljanje trajnostih prostorskih politik in zagotavljanje smotrne izrabe prostora.
Zasnova tehničnih sistemov, ki za doseganje projektnih ciljev zagotavljajo najvišjo stopnjo učinkovitosti, je za projektno skupino izrednega pomena. Ključna za to je priprava izhodišča, ki poleg namena projekta opredeli in pomensko razvrsti cilje. V ta namen se uporabi pristop, ki pri obravnavi vprašanj na ravni projekta privzame stavbo kot sistem. Da je to mogoče, je nujen integralni pristop, to je vključitev različnih deležnikov že v najbolj zgodnji fazi projekta. Inženirji s področja strojništva so tisti, ki morajo biti pri tem vsekakor vključeni, je prepričan Mitja Lenassi, predsednik matične sekcije strojnih inženirjev pri IZS.
Elektroinženir lahko s svojim znanjem omogoča izkoriščati trajnostne vire energije, doseči trajnostno proizvodnjo električne energije, trajnostno ravnati z energijo in s porabniki energije.
Inženir elektrotehnike je odgovoren za načrtovanje, razvoj, oblikovanje in izdelavo novih naprav in sistemov na področju elektrotehnike. Ta je vpletena v vsako poro in način našega življenja. Razvoj družbe in doseganje trajnostnih ciljev terjata razvoj ravnanja z električno energijo, saj s samim tehnološkim razvojem potreba po njej raste. Zato je treba k reševanju problematike pristopiti s tehtnim premislekom, opozarja mag. Vinko Volčanjk, predsednik matične sekcije elektroinženirjev pri IZS.
Geotehnologi in tehnologi
»Inženirji smo odgovorni za razvoj, načrtovanje in gradnjo tehnologij, ki se nanašajo na vodo, energijo, okolje, trajnostna mesta, varnost pred naravnimi nesrečami in druga področja. Prav tako smo inženirji v ospredju globalnih 'velikih' izzivov, kot so podnebne spremembe in reševanje infrastrukturnih problemov,« meni izr. prof. dr. Željko Vukelić, predsednik matične sekcije geotehnologov in rudarjev pri IZS. Infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski in socialni razvoj v svetu. Kljub temu pogosto obstaja težnja k premajhnim vlaganjem v infrastrukturo, ker običajno vključuje velike naložbe vnaprej, medtem ko se naložbe povrnejo v desetletjih. Ker lahko tveganje negotovih donosov vloženih finančnih sredstev povzroči drago financiranje projektov ali celo opustitev začetka gradnje.
Sekcija tehnologov v okviru IZS združuje strokovnjake različnih področij, kot so kemija in kemijsko inženirstvo, sanitarno inženirstvo, farmacija in živilska tehnologija, požarno varstvo in gozdarsko inženirstvo. Skladno z dolgoročno strateško vizijo za prehod v uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki jo je EK predstavila leta 2018, bodo tehnologi imeli pomembno vlogo. Za dosego začrtanega cilja bo treba razviti in načrtovati realne tehnološke rešitve, ki jih bo treba uskladiti z ukrepi na drugih ključnih področjih, kot so industrijska politika, finance ter raziskave in razvoj skupaj z aktivno vlogo državljanov na način, ki bo zagotavljal socialno pravičnost za pravičen prehod. Po mnenju Bojana Pahorja, predsednika matične sekcije tehnologov pri IZS, so ključni izzivi pri tem prehod na krožno gospodarstvo, trajnostno kmetijstvo za proizvodnjo varne hrane, raba obnovljivih virov energije in trajnostno upravljanje naravnih virov. (ktm)
