V ZDA že govorijo o eni največjih političnih vrnitev na volitvah predsedniških kandidatov. Še pred tednom dni so kampanjo nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna po treh bolečih porazih obkrožali veliki oblaki dvomov, v torek pa je prav na največji dan v demokratskem volilnem koledarju slavil v kar desetih od štirinajstih zveznih držav. Tekmece na čelu s senatorjem Berniejem Sandersom je premagal tudi v zveznih državah, kjer mu nihče ni napovedal zmage – v Teksasu in Massachusettsu, od koder je njegova tekmica senatorka Elizabeth Warren, pa v Minnesoti in pričakovano v državah juga. »Za vse, ki so jih potolkli, odpisali, pozabili – to je vaša kampanja. Pred samo nekaj dnevi so mediji in komentatorji našo kampanjo razglasili za mrtvo. Pa še kako smo živi!« je zmagoslavno dejal Biden.

Bivši podpredsednik je tako nenadoma postal favorit za predsedniško nominacijo stranke ob Sandersu, ki je osvojil štiri zmage, najodmevnejšo in tudi pričakovano v najštevilčnejši Kaliforniji. Supertorek zanj ni bil preveč uspešen, a tudi ne porazen. Z Bidnom sta osvojila prvi mesti v vseh zveznih državah, kjer so volili.

Biden je dobil več glasov od Sandersa med temnopoltimi volilci, starejšimi ter bolj sredinskimi in konservativnimi demokrati. Sanders je bil močnejši med mlajšimi od 30 let, bolj liberalnimi in latinskoameriškimi volilci.

Dvoboj se bo odslej očitno odvijal le med njima. To je kmalu dokazal bivši župan New Yorka Mike Bloomberg, ki je danes izstopil iz tekme in podprl Bidna ter mu obljubil pomoč. Bloomberg je v kampanjo vložil več kot pol milijarde dolarjev, a je v tekmo vstopil šele na supertorek in pogorel. Spet se je pokazalo staro pravilo, da kandidat ne more do zmage, če ni v tekmi od začetka.

Z odstopom Bloomberga Biden na politični sredini nima več konkurence, potem ko sta že prej odstopila Amy Klobuchar in Pete Buttigieg in naredila prostor za Bidnov vzpon. Sanders pa jo na levi ima v senatorki Elizabeth Warren. Vendar slednja ni zmagala niti v svojem Massachusettsu in jo najbrž čaka izstop iz tekme, potem ko si je danes vzela dan za premislek. Vsi drugi resnejši kandidati so že odstopili.

Preštevanje delegatov

Doslej so strankarske volitve opravili v osemnajstih od petdesetih zveznih držav. Še skoraj dve tretjini jih je torej na vrsti, naslednjih šest v ponedeljek. Volitve zdaj prehajajo v obdobje, ko se bo manj gledalo, kdo je zmagal v koliko zveznih državah in v katerih, bolj pa, koliko delegatov je osvojil kateri kandidat. Strankarske volitve namreč potekajo tako, da ima vsaka zvezna država glede na velikost in druge kriterije določeno število delegatov, ki si jih kandidati razdelijo glede na doseženi rezultat, vsi delegati pa bodo julija na konvenciji stranke izvolili predsedniškega kandidata. Vseh izvoljenih delegatov je pri demokratih 3979, za zmago jih je potrebnih 1991. V torek jih je bilo na voljo največ v enem dnevu, 1357. Njihova natančna porazdelitev še ni bila znana, je pa Biden danes vodil s 566 delegati proti 501 Sandersovemu.

Naslednji volilni dan bo v ponedeljek, ko bodo predsedniškega kandidata izbirali v šestih zveznih državah. Pet dni kasneje bo naslednje televizijsko soočenje, na katerem že znata nastopiti le Sanders in Biden.