Sodobna družba je vse bolj nestrpna in čez rob na žalost stopijo tudi mladostniki. Čeprav bi po zapisih na družbenih omrežjih, še zlasti v Velenju, kadar pride do kakšnega tovrstnega dogodka, sklepali, da gre pri tem tudi za medetično nasilje, v Policijski upravi Celje to zanikajo, saj so lani na območju Velenja obravnavali le en dogodek, v katerega so bili vpleteni mladoletniki albanske narodnosti. V zadnjem primeru, ki so ga obravnavali policisti, je šlo za medvrstniško nasilje med dvema našima državljanoma.
Čeprav se tokrat incident ni zgodil znotraj šolske ograje, temveč zunaj nje, sta bila vanj vpletena učenca z OŠ Gorica. Kot nam je povedal ravnatelj Ivan Planinc, je bil to prvi tako hud primer v 32 letih njegovega ravnateljevanja. »Upam, da se v prihodnjih 32 letih ne bo ponovil,« pravi Planinc, ki ga žalosti, ker so se nekateri mediji na dogodek odzvali zelo agresivno, dodatno pa nemir vnašajo pisanja po raznih forumih in družbenih omrežjih, kjer »vsi vedo vse, a hkrati nihče nič«. Planinc pravi, da so ga na dogodek opozorili učenci, ki so prepir videli, zato so tudi poklicali policijo, ki je nato opravila svoje delo. »V šoli se držimo protokola o preprečevanju nasilja, in če zaznamo najmanjšo obliko nasilja, o tem nemudoma seznanimo policijo in tudi Center za socialno delo (CSD). Opravimo vse potrebne razgovore, v katere vključimo tudi starše. Ti se praviloma odzovejo, nekateri pa tudi ne. Prevečkrat se zgodi, da starši ne želijo priznati, da se njihov otrok obnaša v nasprotju s šolskimi pravili. Krivdo želijo prevaliti na druge in je potrebnih veliko razgovorov s starši, da spoznajo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe. Pogosto se zgodi, da rečejo, da je doma vse v redu. Čeprav vemo, da ni. Večina nasilja in prepiri se začnejo v domačem okolju in se nato prestavijo tudi v šolo,« ugotavlja Planinc. Doda, da je inkluzija prinesla tudi to, da šolo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami, ki kažejo motnje vedenja, zato se z nasiljem srečujejo že v prvi triadi.
Posebnih navodil resornega ministrstva za take primere nimajo. Imajo pa vzgojni načrt, protokol o preprečevanju nasilja, hišni red, pravila šolskega reda in številne zakonske in podzakonske akte ter pravilnike. »Res pa se, če potrebujemo pomoč, na ministrstvu takoj odzovejo, v zadnjem času nam brez težav odobrijo tudi spremljevalca, kaj več pa ni mogoče pričakovati,« pove Planinc. Na OŠ Gorica nimajo varnostnika, saj za to doslej ni bilo potrebe. »Tudi če bi ga imeli, v tem zadnjem dogodku ne bi mogel nič pomagati. Imamo pa organizirano dežurstvo strokovnih delavcev pred poukom v garderobi, na hodniku v pritličju in nadstropju, med odmori in po končanem pouku pa tudi pri kosilu,« še pove Planinc. Poudarja, da imajo ključno vlogo pri odpravi nasilja starši in vzgoja v domačem ožjem in širšem okolju. In še, da je nujno tehtno razmisliti, kako vključevati otroke tujcev in otroke z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami v šolski sistem.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Ko delaš in delaš, dokler ne počiš
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, zakaj vse več ljudi tone v izgorelost in kako se spopasti z utrujenostjo in izčrpanostjo, zakaj je ideja o ponovni uvedbi naborništva slaba, kaj o alkoholizmu meni dr. Marko Kolšek, kako se je novinar pomešal med najbolj radikalne nogometne navijače in potem napisal knjigo – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
