Ni več skrivnost, da se za nedavno izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića »na mizi bo predlog, ki ga ne bom mogel sprejeti, Srbija pa ga ne bo mogla zavrniti« skriva načrt zahoda (ZDA in EU), po katerem bi za nov zagon reševanja srbsko-kosovske krize Priština morala odpraviti 100-odstotne carine na srbsko blago, Beograd pa odstopiti od politike zaviranja procesa priznanja kosovske državnosti.
Na videz gre za relativno manj pomembne in ne tako zelo neuresničljive zahteve, a ni tako. 100-odstotne carine, ki jih je leta 2018 uvedla kosovska vlada Ramusha Haradinaja, so se izkazale za zelo močno kosovsko orožje, saj so srbskemu gospodarstvu prizadejale visoke izgube in zelo podražile življenje Srbov na Kosovu. Videti je, da je jeza zaradi gospodarskih posledic carin v Beogradu celo preglasila nacionalno emocionalno retoriko, ki je sestavni del uradne politike. In zato so politiki v Prištini neenotni glede odprave carin.
Na drugi strani uradni Beograd verjetno ne bi utrpel hujših posledic, če bi ustavil kampanjo proti priznanju Kosova. Toda na simbolni ravni, ki v srbski politiki še vedno igra pomembno vlogo, bi za mnoge to pomenilo posredno priznanje poraza. Sploh ker si je Srbija ravno z uspehom pri omejevanju mednarodnega priznavanja Kosova in preprečevanju njegovega članstva v nekaterih organizacijah prilepila nekaj obližev na kosovsko rano.
Hvala Ameriki
Vučić je zdaj odpotoval v ZDA, da bi v Beli hiši iztržil čim več, tudi v neposrednih pogovorih z glavnimi nosilci tokratnega kroga pomiritvenega procesa. To sta vršilec dolžnosti direktorja za obveščevalne dejavnosti in veleposlanik ZDA v Nemčiji Richard Grenell ter posebni odposlanec za zahodni Balkan Matthew Palmer. Predvsem bi Vučić rad neizogibno priznanje Kosova zavili v za srbsko javnost še sprejemljiv celofan. Po srečanju z državnim sekretarjem Mikom Pompeom se je Vučić zahvalil ZDA za »jasno besedo«. Dejal je, da se v nekaterih točkah Beograd in Washington razhajata, a je »pri Američanih vsaj jasno, kaj hočejo«.
Za Vučića kljub popolnemu nadzoru nad srbsko politiko priznanje Kosova ni sprejemljivo, saj ga čez slaba dva meseca čakajo parlamentarne volitve, na katerih bi bil lahko kaznovan. Zato med vrsticami omenja referendum, na katerem bi ljudstvo odločilo o prižiganju zelene luči za začetek procesa priznanja Kosova, ki se vsekakor ne bo zgodil čez noč in bo »oplemeniten« s številnimi pogojniki. Izhod, ki ga iz ZDA Vučić ponuja Prištini, je: ne zahtevajte našega priznanja, mi pa vas ne bomo ovirali, če vas hočejo priznati drugi.
Kurti prepričuje poslance
Težave ima tudi novi kosovski premier Albin Kurti, ki v zameno za beograjski odstop od blokiranja Kosova na mednarodnem prizorišču ponuja delno odpravo 100-odstotnih carin s 15. marcem, popolno pa aprila. Če se Beograd ne bo držal dogovora, bodo v treh mesecih visoke carine znova uvedli. Vlada v Prištini hkrati pričakuje od ZDA, da dosežejo postopno odpravo vizumov za državljane Kosova.
Kurti se pri tem doma sooča z ostrim nasprotovanjem dela opozicije, ki pod vodstvom donedavnega premierja Haradinaja, avtorja spornih carin, zahteva, da Srbija pred odpravo carin najprej prizna Kosovo. Pretirano zadovoljni s Kurtijevo »postopnostjo« niso niti v ZDA. Washington meni, da je za uspešno nadaljevanje iskanja rešitve, ki se je začelo s podpisom sporazuma o vzpostavitvi letalske in železniške povezave med Beogradom in Prištino, nujno, da Priština odpravi carine takoj in brezpogojno. Kurtija podpirata Isa Mustafa, vodja koalicijske Demokratske zveze Kosova, in predsednik Hashim Thaci, ki sta se danes po poročanju Glasa Amerike v Beli hiši sestala z visokimi predstavniki Trumpove administracije.
