Desetim kioskom v soseski Planina v Kranju so šteti dnevi. Za to, da jih bodo lastniki podrli, bo zdaj poskrbelo sodišče, je pojasnil župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. Mestna uprava je že 3. septembra lani vsem lastnikom kioskov poslala odpovedi oziroma poziv, naj objekte odstranijo zaradi ureditve območja mini tržnice. »Najemniki so imeli po pogodbi trimesečni odpovedni rok. Lastnikom, ki niso imeli sklenjenih najemnih pogodb, je bil v pozivu določen rok za odstranitev objekta 31. december 2019,« pojasnjujejo v uradu župana. A po preteku omenjenega roka so na Planini še vsi kioski na svojem mestu. »Zato je mestna uprava na sodišču vložila tožbe za odstranitev objektov in za plačilo uporabnine za tiste, ki niso plačevali najemnine. Vsi bodo morali plačati tudi uporabnino za naprej od dneva vložitve do dneva izdaje sodbe,« pojasnjujejo na MO Kranj.

Skoraj 14.000 evrov uporabnine

Največ, skoraj 14.000 evrov uporabnine bo po tožbenem zahtevku sodeč moral plačati imetnik štirih kioskov, preostali imetniki pa od nekaj sto evrov do dobrih 6000 evrov. Za del uporabnine za nazaj naj bi jim sodišče pribilo še zamudne obresti, plačati bodo morali, kot izhaja in tožbenega zahtevka, tudi pravdne stroške. »Tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za nazaj je postavljen samo v tistih primerih in za tista obdobja, ko toženci z MO Kranj niso imeli sklenjene najemne pogodbe za uporabo zemljišča pod kioskom,« je še zapisano v tožbenem zahtevku.

Deset kioskov so na tej mini tržnici postavili leta 1988, so na kranjski mestni upravi pojasnili v gradivu za mestne svetnike, ki so se s tožbenim zahtevkom seznanili na zadnji seji. Začasni tržni center, ki so ga s tem vzpostavili, je imel desetletno predvideno delovanje, najemno pogodbo zanj pa je s Skladom stavbnih zemljišč občine Kranj sklenila Krajevna skupnost Planina - Huje. Ta je z lastniki kioskov sklenila soinvestotorske pogodbe za postavitev mobilarnih blokov za opravljanje dejavnosti. Lastnica zemljišč, na katerih stojijo kioski, pa je MO Kranj.

Trn v peti prebivalcev

Ideja ob postavitvi kioskov je bila, da bi v njih delovale trgovinice, ki bi v lokalnem okolju z najnujnejšimi izdelki oskrbovale prebivalce okoliških blokov. Nekaj časa je bilo stanje zadovoljivo, potem pa se je ponudba v kioskih začela spreminjati in trgovinice so se druga za drugo spreminjale v lokale, v katerih se je zadrževala okoliška mladina, tako da so se predvsem v poletnih nočeh prebivalci pogosto pritožili nad hrupom.