Zgodovinarji in drugi strokovnjaki so nestrpno pričakovali današnje odprtje arhiva iz časa, ko je Rimokatoliško cerkev vodil papež Pij XII. (1939-1958). »Ni dvoma, da je vedel za ubijanje Judov, zanima nas le, kdaj je to izvedel in ali je temu verjel,« je prepričan Hubert Wolf, raziskovalec z univerze v Münstru, ki že dolga leta preučuje odnose med papežem in nacisti. Mnogi so prepričani, da je italijanski papež za čas pontifikata na vsaj eno oko zamižal pred zločini fašistov in nacistov ter molčal o holokavstu, ko bi moral glasno obsoditi genocid nad Judi.
»Nacistov ni nikoli javno kritiziral zaradi množičnega pokola Judov v Evropi, čeprav je od vsega začetka vedel, kaj se dogaja. Duhovščina je pritiskala, naj spregovori, a se ni odločil ne za javni protest ne za zasebno prošnjo Hitlerju. Upam, da bomo v arhivih našli odgovore na vprašanja, zakaj se je tako odločil,« je za Observer povedal ameriški zgodovinar David Kertzer. Med danes »odklenjenimi« dokumenti bi morali biti tudi pozivi judovskih organizacij k pomoči in Pijeva komunikacija z ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom, kar pomeni, da bodo v javnost prišli tudi papeževi odgovori na prošnje jezuitov v povezavi s koncentracijskimi taborišči.
Skrita, a aktivna diplomacija
Vatikan po drugi strani opozarja na papeževo »skrito, a aktivno diplomacijo«. Petrov naslednik je po njihovem namreč deloval iz ozadja, diplomatsko in previdno, s tem pa rešil življenje številnim Judom, nunam in duhovnikom. Če jim ne bi pomagal skrivaj, bi izzval oster odziv tretjega rajha ter tako še poslabšal položaj Judov in katoličanov v Evropi, namesto jih zaščitil. »Resno in objektivno zgodovinsko raziskovanje bo znalo v pravi luči in z ustrezno kritiko ovrednotiti pomembne trenutke tega papeža in nedvomno tudi trenutke velikih težav, mučnih odločitev, človeške in krščanske previdnosti, ki bi se nekaterim lahko zdeli kot molk, a so bili poskusi, človeško gledano tudi zelo zbegani, da bi se v obdobju največje teme in krutosti ohranil prižgan plamen humanitarnih iniciativ, skrite, a aktivne diplomacije, upanja v možno dobro odprtost src,« je pred letom dni ob napovedi odprtja arhivov razlagal papež Frančišek ter dodal, da se Cerkev ne boji zgodovine, ampak jo ljubi. Zgodovinarji in znanstveniki – za dostop do dokumentov jih je zaprosilo že več sto – tako v dokumentaciji naj ne bi našli nič spektakularnega. V dvorani za pregled dokumentov je na voljo 60 mest, vsa so že rezervirana do konca leta. »Vsakdo bo lahko sklepal po svoje, a se ne bojimo. Dobra Pijeva dela so izjemna in jih nekaj senc ne zasenči,« je prepričan škof Sergio Pagano, prefekt Vatikanskih arhivov.
Večletno preučevanje
Poleg najtemačnejšega obdobja človeštva, druge svetovne vojne s holokavstom, bodo dokumenti razkrili tudi odzive Svetega sedeža na začetek hladne vojne ter odnose z Rusijo. Zaradi nepregledne množice gradiva – digitalizirali in z gesli opremili so doslej že 1,3 milijona dokumentov – pa izsledkov raziskav ni pričakovati kmalu, je za portal Vatican News napovedal Johan Ickx, arhivar vatikanskega državnega tajništva. Podrobnejša preučitev obsežne dokumentacije in njena umestitev v takratno dogajanje bi po njegovi oceni strokovnjakom lahko vzela vse od enega do dveh let.
Da bomo dobili ogromno odgovorov na doslej neodgovorjena vprašanja, je prepričan tudi nadškof Paul Richard Gallagher iz vatikanskega državnega tajništva. Iz arhivov je po njegovem razvidno, da je bil sveti oče branilec človeštva, pristen Pastir in pogumen diplomat, kakor je pojasnil v intervjuju za Radio Vatikan.
