Premier Duško Marković in predsednik Milo Đukanović morata umakniti brezbožni, protičrnogorski, protievropski in protisrbski zakon, je bilo sporočilo metropolita srbske pravoslavne cerkve (SPC) v Črni gori Amfilohija na največjem molitveno obarvanem protestnem shodu v Podgorici od sprejema tamkajšnjega zakona o veroizpovedi, ki SPC najbolj vznemirja v delu, v katerem postavlja pod vprašaj njeno lastništvo nad okoli 700 sakralnimi objekti v državi. Gre za zgradbe izpred leta 1918, ko se je Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in dve leti kasneje s svojimi pravoslavnimi verniki pristala pod okriljem združene SPC. V ozadju pa je odločilnejši politični boj z religijo kot orodjem tamkajšnjih srbskih in črnogorskih nacionalistov ter tudi s strani sedanje vladajoče garniture podprtimi težnjami črnogorske pravoslavne cerkve, ki je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, da si zagotovi neodvisnost oziroma avtokefalnost, kakršno ima srbska.

Spor, v katerem se iščejo korenine avtokefalnosti od Petra Petrovića Njegoša sem, do neke mere briše nacionalno delitev, saj nekateri pravoslavni Črnogorci priznavajo za svojo SPC, ta pa je za najmnožičnejši shod na protestih proti omenjenemu zakonu, ki ob spodbujanju srbske duhovščine trajajo že dobra dva meseca, izbrala obletnico smrti Štefana Nemanje, začetnika dinastije Nemanjićev. Po molitvah v cerkvi Kristusovega vstajenja v Podgorici se je množica, ki so jo v srbskih medijih ocenili na stotisočglavo, odpravila na dva kilometra dolgo procesijo do tamkajšnjega Nemanjin grada, ostankov trdnjave Nemanjićev.

Ukrajinski demanti

Shod je sicer potekal mirno, prave potrditve navedb, da črnogorska policija blokira pravoslavne vernike iz BiH in Srbije, ki so se ga želeli udeležiti, ni bilo, da gre za obrambo svobode vere, pa naj bi dokazoval tudi prihod metropolita iz Kijeva Onufrija. Ta je že v petek ocenil, da želje posameznikov po svoji cerkvi ne morejo biti resen argument pri vzpostavljanju katere koli cerkve, a se hkrati ogradil od jasnejšega opredeljevanja glede srbsko-črnogorskega (verskega) spora s čestitkami ob 800. obletnici posvetitve svetega Save za srbskega episkopa in pohvalami naravnih lepot Črne gore ter njenih hrabrih in dobrih ljudi. Ukrajinsko veleposlaništvo v Podgorici je njegov prihod pospremilo z izjavo, da ne predstavlja avtokefalne cerkve Ukrajine, ker prihaja s čela tamkajšnje veje ruske pravoslavne cerkve, ter dodalo, da ni primerno, da kot tak komentira notranja vprašanja Črne gore v imenu Ukrajincev in ogroža odnose med ukrajinskim in črnogorskim narodom.

Črnogorsko-primorski metropolit Amfilohije je zborovanju dal močno politično noto in politike pozval k preklicu spornega zakona, če želijo »ohraniti svoj obraz«. Neposredno pa je napadel predsednika Mila Đukanovića, ko je dejal, da brez ruskega denarja ne bi bilo niti Črne gore niti njega na njenem čelu in da naj zato ne pljuva po Rusiji in Srbiji, »ki sta tu z nami, tako kot ves pravoslavni svet vzhoda in zahoda«.