Združene države Amerike in afganistanski talibani naj bi danes v Dohi v Katarju podpisali mirovni dogovor, po katerem bodo ZDA iz države relativno hitro umaknile približno četrtino svojih vojakov, talibani pa se bodo zavezali pogajanjem z oblastmi v Kabulu in temu, da ne bodo dajali zavetja terorističnim skupinam.
Pretekli teden so se ZDA in talibani dogovorili za enotedensko obdobje zmanjšanja nasilja v Afganistanu, kar je bil nekakšen preizkus za podpis mirovnega dogovora. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je včeraj ocenil, da je do »znatnega zmanjšanja nasilja« v minulih šestih dneh v resnici prišlo, kar je znamenje, da je bil Washington pripravljen na podpis dogovora. Slednjega mnogi analitiki označujejo za zgodovinski korak h koncu več kot 18 let trajajoče ameriške vojaške navzočnosti v Afganistanu. Vseeno je bilo v zadnjih dneh pri napovedih opaziti precej zadržanosti, morda tudi zaradi preteklih izkušenj. Podpis dogovora je septembra tik pred zdajci padel v vodo, zdaj pa Pompeo obtožuje Iran, da si prizadeva spodkopati poskuse pomiritve v Afganistanu.
Dogovor, sklenjen po več kot poldrugem letu pogajanj, predvideva, da bodo ZDA število vojakov relativno hitro zmanjšale s približno 12.000 na 8600. To bi omogočilo predsedniku Donaldu Trumpu, da v predvolilnem letu dokazuje izpolnjevanje obljube o vračanju vojakov iz tujine. Talibani so ves čas zahtevali umik ameriške vojske, ki je v državi od napada leta 2001. Vendar pa ta umik postavlja v negotov položaj oblasti v Kabulu. Talibani se z njimi doslej sploh niso hoteli pogovarjati, ker da so lutka tujine, in tudi zato uradni predstavniki države danes ne podpisujejo dogovora v Dohi. So pa tja vendarle prispeli in imeli včeraj s predstavniki talibanov pogovore o izmenjavi ujetnikov. To naj bi bil prvi korak h graditvi medsebojnega zaupanja, če naj sledijo resnejši pogovori o prihodnji delitvi oblasti in ureditvi države, kot predvideva dogovor ZDA in talibanov. Dodatna težava je spor v samem Kabulu, saj si po septembrskih predsedniških volitvah zmago lastita tako aktualni predsednik Ašraf Gani kot protikandidat Abdulah Abdulah. ba
