V približno 1330 gospodinjstvih bo danes rojstnodnevna zabava še nekoliko bolj pristna in živahna. Toliko Slovenk in Slovencev je namreč po podatkih republiškega statističnega urada rojenih 29. februarja, ki je na koledarju zgolj v prestopnem letu. To je tudi dan, ko v domišljijskem svetu praznuje stripovski junak Superman. S prestopnim letom sicer sovpada tudi organiziranje poletnih olimpijskih iger, ki jih prirejajo vsaka štiri leta. Letos bodo v Tokiu.

Zadnji 29. februar je bil leta 2016. Bil je ponedeljek, na ta dan pa se je v Sloveniji rodilo 44 smolčkov, štiri leta pred tem je na svet prijokalo pet smolčkov več. Tako so se namreč poimenovali tisti, ki slavijo na dodaten februarski dan. Čeprav so si poimenovanje izbrali, ker imajo smolo, da praznujejo rojstni dan zgolj vsaka štiri leta, pa je lahko to tudi pozitivno. V šali se lahko denimo pohvalijo, da se starajo štirikrat počasneje, prav tako se lahko praznovanje rojstnega dne na običajno leto »razvleče« na dva dni. Mnogi namreč ne vedo, kdaj naj smolčkom voščijo, ko na koledarju ni 29. februarja, zato nekateri to naredijo že 28. februarja, drugi pa 1. marca.

V Apačah smolčkova trgatev

Tako kot je redek 29. februar, so redki tudi smolčki. Po matematičnih izračunih je možnost, da se bo otrok rodil prav na zadnji februarski dan v prestopnem letu, 1 na 1461. Ena od slovenskih smolčkov je tudi Vaneja Steyer iz Plitvice v občini Apače. Rodila se je na prestopni dan leta 2000, kar pomeni, da danes praznuje pet smolčkovih oziroma dvajset običajnih let.

Vinarska družina Steyer je rojstvo hčere pred dvema desetletjema združila s svojo dejavnostjo. Vsaka štiri leta na prestopni dan oziroma Vanejin rojstni dan v čast slavljenke pripravijo prav posebno smolčkovo trgatev naravno sušenega grozdja sorte dišeči traminec. Iz njega bodo čez natanko štiri leta dali na trg vino Vaneja, letnik 2019. Priprave na smolčkovo trgatev so namreč Steyerjevi začeli že leto prej, natančneje jeseni 2019. Septembra so porezali šparone (enoletne mladike trte) z grozdjem vred. Približno 5000 kilogramov grozdja so nato obesili na podstrešje nad kletjo, kjer ga je več mesecev sušil veter. Vse do danes, ko bodo to posebno trgatev opravili že petič.

Dan, ki prinaša nesrečo

Dodatni dan v februarju pa ni le poseben dan za smolčke, ampak je povezan z bolj ali manj prijetnimi navadami in običaji. Po irski legendi je to na primer dan, ko lahko ženska moškega zaprosi za roko. S tem običajem naj bi v preteklosti želeli vzpostaviti ravnovesje med žensko in moško vlogo v družbi, podobno kot 29. februar poskrbi za ravnovesje oziroma usklajenost koledarja z letnimi časi. Začetek legende sega v peto stoletje, ko se je nuna sveta Brigita potožila svetemu Patriku, da morajo ženske predolgo čakati na pogum snubcev. Sveti Patrik ji je ustregel in 29. februar določil za dan, ko lahko za roko zaprosijo ženske. Posledice za moškega, ki bi takšno snubitev zavrnil, sicer niso (bile) vedno prijetne. Po nekaterih običajih bi se moral moški za zavrnitev oddolžiti s plačilom, bodisi z obleko, denarjem ali pa celo dvanajstimi pari rokavic. Po nekaterih razlagah zato, da lahko z njimi dekle nato skrije roko brez zaročnega prstana.

Na Škotskem 29. februar velja za nesrečen dan, podobno kot petek trinajstega, prav tako je ta datum nepriljubljen pri Grkih. Verjamejo, da poroka v prestopnem letu, še posebej pa 29. februarja, prinaša nesrečo.