Laboda mirno plavata pod Zmajskim mostom in nadaljujeta vse do Tromostovja. Gre za laboda grbca; to vrsto lahko srečamo ob naravnih jezerih, počasi tekočih rekah, rečnih akumulacijah, ribnikih, brakičnih lagunah, ustjih rek in morski obali. Kot so nam povedali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ne gre za redek pojav. Labodi se večinoma zadržujejo na Koseškem bajerju in ob Ljubljanici v Mostah, pozimi pa priplavajo vse do središča mesta. »Labode grbce lahko na širšem območju Ljubljane opazujemo vse leto. To je maloštevilen gnezdilec in številen zimski gost,« razloži Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja pri DOPPS. Od kod natančno sta prišla ta, ki smo ju ujeli v objektiv, sogovornica žal ne zna povedati. »Razen če bi ptici imeli na nogi obroček. Obroček je dejansko osebna izkaznica ptice. Pove nam lahko spol in starost ptice ter datum in mesto obročkanja,« razloži. Prav zaradi pomanjkanja teh podatkov ne more povedati, ali bosta laboda ostala in imela naraščaj. »Predvsem je zelo veliko odvisno od okolja, ki bi si ga lahko potencialno izbrala za gnezdenje, od miru, ki ga bo par v tem primeru imel,« še razloži.
Vodnih ptic ne krmimo
Ne le laboda, tudi vsi drugi vodni ptiči so za sprehajalce, predvsem najmlajše, prijetna popestritev. Vendar strokovnjaki priporočajo, da meščani labode kar najbolj pustijo pri miru in jih ne krmijo. »Ptice se v naravi hranijo z vodnim rastlinjem, semeni in nevretenčarji,« pove. Problem nastane tudi takrat, ko se ptice navadijo na bližino ljudi in pogosto v tekmi za hrano postanejo agresivne. Zato, pravi Tjaša Zagoršek, je najboljši način pomoči vodnim pticam ozaveščanje ljudi o škodljivih vplivih krmljenja vodnih ptic. »Alternativni način krmljenja, ki ga lahko spodbujamo, je pasivno krmljenje. Gre za urejanje habitata, kjer bodo rastle vodne rastline, ki so hrana vodnim pticam. Gre za naravi prijazno urejanje rečnih brežin in plitvin,« pove varstvena ornitologinja.
