Sezonsko prilagojeni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 0,4 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 1,7 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani.
V lanskem letu se je izvoz povečal za 4,4 odstotka, leto prej za 6,1 odstotka. Domače trošenje se je lani povečalo za 2,1 odstotka, predlani pa za 4,3 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007.
Tudi bruto investicije v osnovna sredstva so se lani povečala po precej nižji stopnji kot predlani, in sicer za 3,2 odstotka, medtem ko je ta predlani dosegla 9,1-odsotno rast. Rast izdatkov za končno potrošnjo je bila lani prav tako nekoliko nižja in dosegla 2,4 odstotka.
Skupna zaposlenost je lani znašala 1.045.000 oseb, kar je največ, odkar so na voljo podatki oz. od leta 1995 naprej. V primerjavi z letom 2018 se je povečala za 2,4 odstotka.
BDP je lani v tekočih cenah znašal 48.007 milijonov evrov, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v letu 2018.
Februarja na letni ravni dvoodstotna inflacija
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile februarja na letni ravni v povprečju za dva odstotka višje, na mesečni pa 0,7 odstotka višje. Na letno inflacijo so v največji meri vplivale podražitve hrane, na mesečno pa podražitve počitniških paketov, je danes objavil državni statistični urad.
Podražitev hrane je k februarski letni inflaciji prispevala 0,6 odstotne točke, hrana pa je bila glede na lanski februar v povprečju dražja za 4,3. Najbolj, za 11,2 odstotka, se je podražilo meso, sledi sadje z 11,7-odstotno rastjo cen.
Na letno inflacijo so z 0,5 in 0,4 odstotne točke vplivale še podražitve v skupinah stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ter raznovrstno blago in storitve. Opaznejših pocenitev medtem na letni ravni ni bilo.
Na mesečno inflacijo so, kot omenjeno, medtem v največji meri vplivale podražitve počitniških paketov (0,4 odstotne točke), ki so se podražili za 10,5 odstotka. K mesečni inflaciji so prispevale tudi za 4,5 odstotka višje cene oblačil in za 0,8 odstotka višje cene hrane.
Po drugi strani so se v mesečni primerjavi pocenili naftni derivati. Goriva in maziva za osebna vozila so bila cenejša za 3,7 odstotka, tekoča goriva pa za 6,9 odstotka.
