»Evropa je pred šokantno realnostjo. Antisemitska, protimuslimanska in druga rasistična kriminalna dejanja sovraštva alarmantno močno naraščajo,« je ob objavi letnega poročila evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) dejala generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić. Tako kot pri nedavnem terorističnem napadu skrajnega desničarja v nemškem Hanauu, kjer je ustrelil osem muslimanov, tovrstna dejanja po opozorilih Pejčinović-Burićeve sprožajo strupene besede in teorije zarote, ki se razširjajo po spletu in družbenih omrežjih. Vse večji pritiski se vršijo tudi na nevladne organizacije, ki delujejo z ranljivi skupinami, denimo z LGBT-skupnostjo ali migranti. »Na te nevladne organizacije se gleda kot na grožnjo nacionalnim interesom in varnosti,« opozarjajo v poročilu.
V poročilu ECRI ugotavljajo, da se je že pri lanskih volitvah v evropski parlament videlo, da so v nekaterih državah v porastu skrajno nacionalistične stranke, medtem ko se v drugih državah njihove pričakovane okrepitve na volitvah niso udejanjile ali pa je podpora tem strankam celo upadla. Podobni trendi so bili zaznani tudi na državnih volitvah. Še bolj zaskrbljujoča je ugotovitev iz poročila, da so številne »mainstream« stranke sprejemale zelo restriktivne politike do migracij in integracije migrantov, ki so jih dotlej imele zgolj desničarske in skrajno nacionalistične stranke. Kot še ugotavljajo v poročilu, zgolj razdelitev poslanskih sedežev na volitvah med različne stranke ne odraža povečanega vpliva skrajno nacionalistične in ksenofobne politike širom po Evropi.
Ruši se temelj demokratičnega diskurza v družbi
V porastu je tudi sovražni govor, ki pogosto določa javno debato, in to ne le na družbenih omrežjih. Žaljive in ponižujoče opazke proti manjšinskim skupinam, ki so bile v preteklosti dojete kot nesprejemljive, je sedaj pogosto zaslediti na internetu. Vsebine na spletu, s katerimi se izziva in grozi načelu človeškega dostojanstva in enakosti, imajo prav tako negativne učinke zunaj digitalne sfere, ugotavljajo v poročilu ECRI. »Pogosto poenostavljene, izzivalne in brez pravih temeljev osnovane razprave na spletnih omrežjih vodijo v povečano polarizacijo in nezmožnost družbe za izmenjavo pogledov, kjer so različna mnenja izražena na spoštljiv način. To je še posebej problematično ob vnetljivih temah, kot so migracije, a hkrati se ruši tudi temelj demokratičnega diskurza v družbi.«
Vse večji del javnosti ima občutek, da se nanjo pozablja v primežu gospodarskega in družbenega stiskanja, ki izhaja iz globalizacije, vse večje gospodarske povezanosti, občutka izgube državnega nadzora v mnogih elementih gospodarskega in družbenega življenja ter manjše podpore iz programov socialne države. Tako prihaja tudi do povečanja deleža ljudi, ki enakost za vse dojemajo kot grožnjo njihovim že tako zmanjšujočim se prihodkom, opozarjajo v poročilu. »Na nadaljnjo integracijo Romov ali migrantov v njihove družbe bi zato ljudje lahko gledali kot na neželeno konkurenco v družbi, ki že tako in tako velja za zelo konkurenčno naravnano.« Čeprav ne obstaja nikakršen dokaz, da prihod migrantov na domači trg delovne sile predstavlja nižanje socialnih pravic, ksenofobni nacionalisti nadaljujejo prav z uporabo takšnih argumentov, še opozarjajo. »Uspešna integracija socialno izključenih družb ne more biti dosežena, če se izigrava ena skupina proti drugi. Prav nasprotno. Korak naprej predstavlja takšna porazdelitev, ki jo kot pravično in nepristransko razume precejšen del družbe,« so zapisali v poročilu.
