Slovenija je morala načrt sprejeti in predložiti evropski komisiji skladno z določili evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, dokument pa je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027. Jedrska energija v načrtu NEPN ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna), dodan je sosežig odpadkov. Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, so v končnem osnutku dokumenta predvideli nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.

vlada NEPN energetika nacionalni energetski in podnebni načrt podnebje