Senator Bernie Sanders je s svojimi uvodnimi volilnimi uspehi v tekmi za predsedniškega kandidata demokratov zasejal strah tako pri vodstvu demokratske stranke kot med tekmeci. Slednji so to jasno pokazali na torkovem zadnjem televizijskem soočenju pred sobotnimi volitvami v Južni Karolini in pred morda najpomembnejšim dnem v celotnem volilnem koledarju v torek, ko bodo hkrati volili v štirinajstih zveznih državah. Sanders je s sobotno zmago v Nevadi, ki je volila kot tretja zvezna država po Iowi in New Hampshiru, postal izstopajoči favorit, s tem pa tarča sredinskih demokratov in strategov ter tudi medijev, ki vzamejo pod povečavo vsako njegovo izjavo. Najbolj so ga kritizirali, ker je rekel, da »je režim na Kubi avtoritaren in mu nasprotujemo, nepošteno pa je reči, da je vse slabo«, in za primer navedel program dvigovanja pismenosti. Očitali so mu tudi, da ne zna razložiti, od kod bi vzel denar za vse svoje obljubljene državne programe, od splošnega zdravstvenega zavarovanja do brezplačnih javnih kolidžev in univerz ter odpisa dolgov, ki so si jih Američani nabrali za plačevanje šolnin.
Za kritikami se skriva bojazen, da je samooklicani demokratični socialist preveč radikalen za večino bolj sredinskih Američanov in da zato ne bi mogel premagati predsednika Donalda Trumpa. To je bila tudi ena od osrednjih misli torkovega soočenja. Če so demokratski kandidati za predsedniško nominacijo na prvih soočenjih udrihali predvsem po Trumpu, prejšnji teden pa po novincu Michaelu Bloombergu, bivšem županu New Yorka, ki je zagrozil v anketah, je bil tokrat na vrsti Sanders. Očitali so mu pregrešno drage politične načrte, glasovanja proti omejitvi prodaje orožja in politično skrajnost, ki da bi škodovala demokratom tudi na kongresnih volitvah. Sanders se je branil dovolj učinkovito in trdil, da njegovi programi niso nič radikalnega, saj da jih poznajo v številnih državah, vključno s splošnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga označuje za temeljno človekovo pravico. Soočenje je bilo nasploh precej ostro, strankine veljake pa skrbi, da kandidati s snemanjem rokavic delajo uslugo Trumpu in vnašajo razkol v volilno telo stranke.
Po podporo med temnopolte
Južna Karolina bo za Sandersa svojevrsten preizkus, ker je največji delež demokratskih volilcev tam temnopolt. Favorit med njimi je bivši podpredsednik Joe Biden, ki je na soočenju odločno zagotovil, da bo tam zmagal. Danes je dobil podporo enega najvplivnejših politikov v tej zvezni državi, temnopoltega kongresnika Jima Clyburna. Težavnejši teren je ta zvezna država za bivšega župana iz Indiane Peta Buttigiega in senatorko iz Minnesote Amy Klobuchar, ki imata manj podpore med temnopoltimi. V tekmi je skupno še osem kandidatov, poleg omenjenih še senatorka Elizabeth Warren, poslovnež Tom Steyer, ki je v kampanjo v Južni Karolini vložil milijone lastnega denarja in mu ankete kažejo tretje mesto, ter kongresnica Tulsi Gabbard.
Začenja se preštevanje delegatov
Toda Južna Karolina ni večja prelomnica v tej tekmi. To bo prihodnji torek, ko bodo volitve v štirinajstih zveznih državah, tudi v Kaliforniji in Teksasu. Sistem izbire predsedniškega kandidata je takšen, da ima vsaka zvezna država glede na velikost in druga merila določeno število delegatov z volilno pravico na julijski konvenciji stranke, ko bodo formalno izbrali predsedniškega kandidata. Vseh delegatov je 3979. Delegate vsake zvezne države se med kandidate razdeli glede na volilni rezultat. Trenutno je to štetje še zelo na začetku: vodilni Sanders ima iz prvih treh zveznih držav skupno 45 delegatov, Buttigieg na drugem mestu 25. Toda na tako imenovani supertorek se bo razdelilo kar 1357 delegatov ali dobra tretjina vseh izvoljenih, tako da bo takrat res bolj jasno, kam gre volilna tekma, bržkone pa bo tudi napočil čas, da se številno kandidatov še dodatno skrči.
