Napad bomo začeli v parlamentu, je odločil komandant. Tu smo čete nasprotnikov že dokaj uspešno razdrobili in onemogočili. Skoraj vsi borci v parlamentu so že spoznali, da so odvisni od prave koalicije ter pravega vodje in ne od volilcev. Skesani Zdravko je upal to reči celo na glas. Vsaka mu čast. To je mož na mestu. To spoznanje štejem za velik napredek v demokraciji.
Katera železa še imamo v ognju? S sodnijami nimamo problemov. Že davno so spoznali pravo smer in trdno stojijo na naši strani. Kdor še ni, pa bo svojo zmoto že spoznal pravi čas.
Z zdravstvom smo tudi uspešno na poti iz socializma, je komandanta dopolnila prvoborka Jožica. Sedaj sta z nami tudi zdravniška zbornica in sindikat. Vse gre po načrtu. Komandant je pohvalno pokimal.
Z mediji tudi ni več težav. Razen malih osamelcev, kot so Pop TV in Planet pa Dnevnik in Večer, so že vsi v prvih bojnih vrstah demokracije, je dejal pisatelj Jože. Še Planet TV naj kupijo vzhodnjaki, pa bo medijski prostor v celoti naš. Za dnevnike in revije bom pa sam poskrbel, je odločno pristavil komandant. Časopisov in revij skoraj nihče več ne bere. Za preostanek pa ni skrbi. Udaril bom z nekaj tožbami, pa bo konec z njimi.
Manjka nam kakšen pošten begunec na meji, se je oglasil Andrej. Sedaj na begunce ne moremo računati, je razložil komandant. Južni sosedje želijo v schengen in bodo svojo mejo skrbno varovali. Še včeraj so begunce z avtobusi vozili na našo mejo in delali težave. Sedaj so se pa potuhnili. Ko bodo v schengnu, bo pa spet vse po starem. Bom že jaz opravil z njimi, saj jih dobro poznam, je smelo razložil komandant. Enkrat mi je že uspelo.
Samo ta policija!, je v zadregi rekel komandant. Ti mi že trideset let pijejo kri. Pa meni tudi, se je oglasil Koprčan. Ko sem se vračal s proslave, so mi hoteli vzeti dovoljenje, češ da sem pil. Pa ga nisem niti liter. Tiho bodi, kaj se cmeriš, ga je miril Andrej. Bo že oni na prekrških to uredil, saj je naš. Ja, policija! Ta je trd kamen na naši poti. Vsi so kimali. Nihče se ni oglasil. Le mali kurirček MAŽ je pogumno dvignil roko. Jaz bom šel na juriš na te policaje. Vse bom podrl, kar imajo. Tja do direktorice bom vse razhajkal, tako da bodo vedeli, kaj je prav in kaj ne. Kdo gre z mano? Navdušenemu mladeniču se je takoj pridružila trojka jurišnikov, znana že iz začetkov borbe za demokracijo, ko so kot trojka uspešno strašili nasprotnike demokracije. Vsi jim pa le pomagajte, je ukazal komandant.
Kaj pa šolstvo! Nič ne skrbite, je razložila Angelca. Ko bo prava demokracija končno v deželi, jih bomo zlahka utišali. Malo s plačami, malo pa s pravo besedo. Te babe bomo pa že spravili v red.
Jaz bom pa Jankovića, se je oglasil arheolog Tone. Tak spomenik borcem za demokracijo bom postavil na gradu, da bo večji kot ljubljanski grad. Potem bomo pa videli, kakšne barve je Ljubljana.
Tako! Smo pripravljeni. Na juriš, tovariši. Za dom, demokracijo in red gre, je zaključil komisar Božo, ki je do tega trenutka modro molčal.
Tako je moje mnenje. Tako jaz vidim demokracijo pri nas danes.
Dušan Kaplan, Ljubljana
