Slovenski umetnik The Miha Artnak predstavlja ravno to presečišče. Če bi njegova dela jemali povsem zares, bi lahko kaj hitro postali užaljeni zaradi nerazumevanja očitnega smisla, a njegovo ustvarjanje s porogljivim pridihom med drugim reflektira tudi način mišljenja in probleme generacije, ki je odrasla z »internetnimi memi«. Miha že zadnje desetletje deluje na področju vizualne umetnosti, oblikovanja in performansa, v svojih delih pa med drugim združuje umetnost tudi s problematiko okolja.
Bitcoin city danes zares obstaja
Kot objekt njegovega ustvarjanja se pogosto znajde človeška naivnost in naravnanost na nepreverjanje vsebine. Slovenski mediji so se iz izkušenj naučili, da informacije v povezavi z njegovim imenom vselej preverijo dvakrat, saj smo namreč nekaj let nazaj vsi verjeli, da je uspel delo golobjih iztrebkov zares prodati za nenormalno vsoto denarja. Predvsem tuji mediji pa so leta 2018 nasedli zgodbi o lažnem mestu BTC, ki naj bi ga umetnik sam ustvaril na podlagi kriptovalut.
»Prvi projekt z golobjimi iztrebki je bil eksperimentalne narave. Video z lažnimi novicami o mojem uspehu je dosegel 80.000 ogledov na Facebooku in presegel začetna pričakovanja. Vsak kasnejši korak je bil odziv na prejšnjega. Drugi projekt je bil drugačen. Mislil sem se samo pošaliti iz kratice BTC, zanimali so me predvsem odzivi iz tujine, glede na takratno obsedenost z blockchain tehnologijo. Kmalu pa sem ugotovil, da se dogaja javni performans, ki vodi v nepredvidljive smeri. Danes Bitcoin City zares obstaja,« pove avtor. »Fake news« kot umetniška praksa nas stalno opozarja, da je resničnost, čeprav na prvi pogled še tako očitna, velikokrat varljiva in podvržena okvirjem.
Odzivi kot del performansa
Nekaj nejevoljnih obrazov je že uspel pritegniti tudi s svojim aktualnim projektom, ki ga je v obliki videa nedavno objavil na socialnih omrežjih. Prikazuje umetnika, ki potuje po svetu in svoje skulpture postavlja v urbano in naravno okolje. Skulpture pa niso nič drugega kot zavrgla embalaža, pločevinke in plastične vrečke. Ali so skulpture res zgolj smeti po sebi, ali se za njimi skriva kakšen pomen? »Gre za iluzijo rekontekstualizacije oziroma po domače - želel sem se prikazati kot umetnika, ki opravičuje onesnaževanje pod krinko ‘umetnosti’. Lepoto forme lahko vidimo povsod, tudi v smeteh,« doda o delu. Nadaljevanje projekta predstavlja tudi načrtovana razstava v aprilu v celjski galeriji AQ.
Čeprav se na prvi pogled dozdeva, da bi to »lahko izpeljal vsak« in se v glavah ljudi poraja vprašanje, čemu danes sploh še služita umetnost in kultura, ideja ponuja odgovore na vsakdanja vprašanja družbe in posameznika. Objekt eksperimenta lahko namreč postanejo ljudje s svojimi reakcijami, ki kažejo zrcalo tako družbi kot sebi. Lahko ga tolmačimo kot izpostavo okoljske problematike, saj v luč dogajanja postavi problem onesnaženosti na vsakem koraku. Prav tako pa je objekt tudi umetnikov način gledanja na svet, ki nastalo situacijo zgolj oddaljeno opazuje. »Odzive razumem kot del performansa. Včasih ga ljudje tudi drastično spremenijo in odmaknejo od začetne točke. Poleg tega, da je ‘vrag vzel šalo’ in se je bitcoin mesto zares zgodilo, me je najbolj presenetilo to, kako zelo lahko je javnost zavesti.« Kaj posameznik od eksperimenta zares odnese, pa je tako kot povsod, vselej odvisno od njegove naravnanosti.
