Ko bodo v Sloveniji potrdili prve okužbe z novim koronavirusom, jih bo slovenski zdravstveni sistem pričakal pripravljen, so na današnjem srečanju na ministrstvu za zdravje ugotovili direktorji slovenskih bolnišnic. »Ta hip ne vidim razloga za paniko,« je dejala Tatjana Lejko Zupan, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni ljubljanskega kliničnega centra. »Pomembno je, da ljudje ne izgubijo glave, da si ne delajo zalog, saj mislim, da država ne bo zastala.«
Sprostili bodo blagovne rezerve
Ministrstvo za zdravje bo določilo 55 vstopnih točk za bolnike, pri katerih obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Gre za bolnišnice ter zdravstvene domove, kjer je na voljo 24-urna nujna medicinska pomoč. Okužene bolnike bodo nato sprejemali v obeh kliničnih centrih oziroma v bolnišnici Golnik. »V ljubljanskem kliničnem centru lahko v nekaj urah pripravimo 20 postelj, prve bolnike pa lahko sprejmejo praktično takoj,« je danes zagotovil generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar. Bodo pa tam jutri prepovedali obiske, tako kot so jih že danes v mariborskem UKC.
Ker je trenutno praktično nemogoče nabaviti večjo količino osebne zaščitne opreme, ki jo bodo potrebovali zdravstveni delavci, bo ministrstvo za zdravje vladi predlagalo, naj sprosti zaloge iz blagovnih rezerv. V novogoriški bolnišnici opremo pričakujejo že jutri, je dejala njena strokovna direktorica Dunja Savnik Winkler. »Nacionalni inštitut za javno zdravje že neprestano sodeluje z nami, civilna zaščita pa nam je ob urgenci postavila šotor, v katerem bi izvajali triažo in preglede,« je povedala.
Iz krajev ob meji z Italijo je bilo slišati prve in najglasnejše pozive, da se je treba pripraviti na izbruh okužbe, vendar so na današnjem sestanku ugotovili, da se resno pripravljajo tudi vse druge bolnišnice. »Dorekli smo tudi, kako bi ukrepe stopnjevali, če bi bilo treba,« je dejal Darko Čander, ki na ministrstvu vodi sektor za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino. Direktorji bolnišnic so prepričani, da mora ministrstvo centralno načrtovati ter razporejati kadre in opremo, Čander pa je zagotovil, da taka skupina že obstaja.
Ministri za odprte meje
Danes so se prvi primeri okužb pojavili v Avstriji, na Hrvaškem, v Švici in Španiji, a kljub temu je bilo od evropskih ministrov za zdravje slišati pomirjujoče tone. Na sestanku v Rimu, na katerega jih je povabil italijanski minister Roberto Speranza, so pozvali, naj meje ostanejo odprte, saj bi bilo zaprtje neučinkovit in prekomeren ukrep. Zapiranju in drugim ukrepom, ki bi omejili gibanje blaga, so po naših neuradnih informacijah nasprotovali predvsem predstavniki Nemčije in Francije. Ker naj bi se italijanske oblasti znašle tudi pod pritiskom domačega gospodarstva, naj bi tudi italijanski minister danes nastopal z bolj umirjenimi stališči kot v preteklih dneh. Na sestanku so se ministri strinjali tudi, da se javni dogodki ne bi smeli odpovedovati kar povprek, ampak naj se o tem odloča posamično. Odslej bodo ministri še naprej ostali v stiku in si redno izmenjevali informacije, je sporočilo slovensko ministrstvo za zdravje.
Pomoč odvečnim delavcem
Edini napovedan ukrep, ki se ne tiče neposredno zdravstvenega sistema, je zakon o čakanju na delo, a na ministrstvu za gospodarstvo danes še niso razkrili njegove vsebine. Zakon iz kriznega leta 2009, po katerem naj bi se zgledoval minister Zdravko Počivalšek, je določal, da lahko podjetja, ki utrpijo 20-odstotni padec prihodkov, od države zahtevajo delno subvencioniranje plač delavcev, ki jih pošljejo na čakanje. V obdobju čakanja, ki je trajalo od tri do dvanajst mesecev, je delavec prejemal 85 odstotkov povprečja zadnjih treh plač, a ne manj od minimalne plače. Država je zagotovila polovico tega povprečja, preostalih 35 odstotkov pa delodajalec.
