Johnsonova je bila stara 101 leto. Upravitelj Nase Jim Brindestine je sporočil, da je Johnsonova pomagala ZDA povečati meje vesolja, čeprav se je obenem morala boriti za odpiranje vrat ženskam in temnopoltim. Bila je ena od ključnih oseb, ki so rešile enačbe za tirnice raket na roko, ko so bili računalniki za seštevanje veliki kot športne dvorane.
Njen uspeh je nekaj posebnega že zato, ker je bila ženska, povrhu pa še temnopolta. Pozna 50. in 60. leta prejšnjega stoletja v ZDA niso bila naklonjena ne ženskam znanstvenicam, kaj šele temnopoltim. Johnsonova je najprej delala pri predhodniku Nase - Nacionalnem svetovalnem odboru za aeronavtiko (Naca), v rasno ločeni enoti za računanje v Virginiji.
Johnsonova je v pogovoru za časopis Virginian-Pilot leta 2012 povedala, da je računala tirnice za vse rakete projekta Mercury. Računala je, kam bodo letele rakete po vzletu in tudi kam bodo padle ob povratku na Zemljo.
Leta 1961 je izračunala tirnico za misijo Svoboda 7, ki je ponesla v vesolje prvega Američana Alana Sheparda. Naslednje leto je ročno preverila kalkulacije enega prvih računalnikov Nase IBM 7090 za orbito Johna Glenna.
Glenn, ki ni imel zaupanja v prve računalnike, naj bi pred izstrelitvijo dejal, da naj dajo "punci, naj preveri številke". Kasneje je sodelovala pri projektu poletov na Luno oziroma misijah Apollo, pred upokojitvijo leta 1986 pa je sodelovala tudi pri izstrelitvah raketoplanov.
