Če bo treba, bo zaradi širjenja koronavirusa tudi Slovenija zaprla meje oziroma izvajala ukrepe, ki so primerni v takih razmerah, je včeraj dejal predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Navedel je, da ima država scenarije za soočanje z epidemijami, ki ob večjem številu okuženih predvidevajo aktiviranje civilne zaščite, vojske, policije, vojaške sanitete ter postavitev vojaške bolnišnice Role v 72 urah. Vlada bo spremljala dogajanje, odločala pa se bo za ukrepe, ki bodo sorazmerni dejanskemu stanju.
V Sloveniji so izredni ukrepi, ki jih je omenjal Šarec, predvideni, če svetovna zdravstvena organizacija razglasi pandemijo ali če minister za zdravje, torej Aleš Šabeder, razglasi epidemijo. Ne zakon ne državni načrt za primer epidemije in pandemije ministru ne dajeta podrobnih smernic za odločanje. Državni načrt predvideva, da minister pridobi podatke številnih domačih in tujih organizacij, nato pa našteva, kakšne morajo biti v primeru epidemije ali pandemije aktivnosti ministrstev, civilne zaščite, policije, vojske, nacionalnega inštituta za javno zdravje… Izmenjava informacij med članicami EU poteka, so zagotovili na ministrstvu za zdravje, Šabeder pa se bo danes sestal z italijanskim kolegom Robertom Speranzo.
»Ko bomo imeli podatke, bodo odločevalci pred res težko odločitvijo,« je včeraj dejala Maja Sočan, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodi center za nalezljive bolezni. Omejevanje gibanja čez mejo ali zapiranje šol in vrtcev so primeri tako imenovanih nefarmacevtskih ukrepov. »Pri njihovem uvajanju se vedno tehta vpliv ukrepa na zdravje ter vpliv na družbo kot celoto. Taki ukrepi bodo imeli velik vpliv na ekonomijo družbe, zato morajo biti dobro pretehtani in res moramo vedeti, da bodo predstavljali dobrobit za zdravje,« je povedala.
Počivalšek za pretočnost blaga
K premišljenosti je pozval tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. »Ko govorimo o drastičnih ukrepih, je treba vedeti, da moramo ohraniti mirno kri in v prvi vrsti pretočnost blaga,« je dejal. Na njegovem ministrstvu zato skupaj z gospodarstveniki razmišljajo, kako bi organizirali delo v logistiki v primeru poostrenega mejnega nadzora. »Mi smo zainteresirani za to, da se na situacijo ne bomo odzvali z zaporami,« je dejal in dodal, da ob poostrenem nadzoru lahko pričakujemo zastoje na mejah. Ker turistična podjetja že čutijo negativne posledice, pričakujejo pa jih tudi v drugih panogah, bo Počivalšek v četrtek vladi predlagal sprejem zakona o čakanju na domu. Z njim bi lahko po vzoru kriznega ukrepa Pahorjeve vlade reševali delavce v podjetjih, ki bi jim zelo upadel promet. Počivalšek je dodal, da so mu nekateri gospodarstveniki predlagali, naj država podjetjem po potrebi pomaga z likvidnostnimi sredstvi.
Največ vprašanj imajo na zahodu države
V več slovenskih mestih je bilo včeraj opaziti polne trgovine, v vozičkih pa je bilo videti več konzerv kot običajno. Največ izrazov zaskrbljenosti prihaja iz pokrajin, ki mejijo na Italijo. Včeraj dopoldne v osrednji novogoriški lekarni ni bilo več mogoče kupiti zaščitnih mask niti razkužil. Nekaterim učencem so starši pred odhodom v šolo že nadeli maske.
»Zaščitne opreme, kot so maske, obleke in rokavice, tukaj še ni dovolj, zato pozivamo ministrstvo, naj da naši regiji prednost in čim bolj pohiti,« je dejal novogoriški župan Klemen Miklavič po kriznem sestanku, ki so ga sklicali včeraj zjutraj. V novogoriškem zdravstvenem domu so v pričakovanju večjih obremenitev odpovedali preventivne preglede, v domu za starejše pa so prepovedali obiske oskrbovancev. Šole, vrtci in druge javne ustanove ostajajo odprti – glede morebitnega zapiranja javnih ustanov lokalna skupnost čaka na navodila oziroma dekret države. Ministrstvo za izobraževanje je včeraj pozvalo vodje vzgojno-izobraževalnih ustanov, naj v konkretnih primerih sami ocenijo stopnjo tveganja in pri nenujnih dejavnostih prilagodijo svoje aktivnosti. Od njih pričakujejo tudi, da bodo zaposlenim, učencem ter študentom posredovali čim bolj točne in relevantne informacije.
