»Julian Assange predstavlja svobodo in resnico. Predsednik Trump in premier Boris Johnson pa sta znana po svojih lažeh. Zato sem tukaj. Zapiramo ljudi, ki govorijo resnico, na oblast pa postavljamo ljudi, ki govorijo laži,« je dejal Dave Putson. Bil je eden od več sto glasnih protestnikov, ki so pred pristojnim sodiščem v Londonu spremljali prvi dan obravnave ameriške zahteve o izročitvi Assangea.
Med protestniki je bilo veliko znanih obrazov, od rockovskih legend Rogerja Watersa (Pink Floyd) in Chrissie Hynde (Pretenders) do modne oblikovalke in aktivistke Vivienne Westwood in nekdanjega grškega finančnega ministra, zdaj prav tako aktivista Janisa Varoufakisa, ki je dejal, da ne gre za nič drugega kot za napad na novinarstvo. »Edina obtožba, ki se skriva za tem nesmislom o vohunjenju, je obtožba novinarstva!« Med protestniki sta bila tudi Assangeeva oče in brat. Oče John Shipton, ki se je z Julianovo materjo razšel še pred njegovim rojstvom, je dejal, da gre za zatiranje novinarstva in neskončno zlobo, ki jo oblasti kažejo proti Assangeu. »To se bo dogajalo novinarjem, založnikom in časopisom, če bo ta politična izročitev uspela.«
Protesti naj bi škodili Assangeu
Potem ko je Julian Assange potrdil svoje ime in datum rojstva, se je prvi dan prvega dela sodne bitke o izročitvi, ki bo trajal teden dni, začel z izjemno strupenim besednim napadom odvetnika ameriške vlade Jamesa Lewisa. Ustanovitelja Wikileaksa je razglasil za navadnega kriminalca, ki naj bi s krajo in objavo (leta 2010) blizu 750.000 zaupnih in drugih občutljivih vojaških in diplomatskih dokumentov in depeš na stotine obveščevalcev in oporečnikov, posebno v Afganistanu in Iraku, izpostavil nevarnosti, mučenju in celo smrti. Trdil je, da so ljudje, imenovani v teh dokumentih, po njihovi objavi izginili, a priznal, da ZDA še ne morejo dokazati, da so izginili zaradi objav Wikileaksa.
Dejal je tudi, da poročanje in novinarstvo ne moreta biti opravičilo za kriminal ali licenca za kršitev zakonov in da je pet nekdanjih partnerjev Wikileaksa, časopisi Guardian, New York Times, El País, Der Spiegel in Le Monde, ostro obsodilo to, da Wikileaks v objavljenih zaupnih dokumentih ni črtal imen. In da niso točne trditve, da Assangeu grozi do 175 let zapora ali dosmrtni zapor. Te trditve ni zares pojasnil. Okrožna sodnica Vanessa Baraitser je za krajši čas prekinila obravnavo. Dejala je, da hrup protestnikov, Assangeevih privržencev pred sodiščem moti obravnavo in da celo »škoduje gospodu Assangeu«. Slednji naj bi dogajanje na sodišču spremljal brez reakcij, skoraj nezainteresirano.
Politični motivi
Prvi del obravnave bo trajal teden dni, drugi, ki se bo začel 18. maja, bo trajal tri tedne, kar pomeni, da bo odločitev sodišča znana šele v drugem tednu letošnjega junija. Assangeevi odvetniki, ki bodo imeli besedo v sredo, trdijo, da sta kazenski pregon in zahteva o izročitvi Assangea politično motivirana. Glavni argument obrambe pa bo gotovo, da se Assangeeva izročitev ne sme zgoditi zaradi člena ameriško-britanskega sporazuma o izročitvi, ki prepoveduje izročitev zaradi »političnih prestopkov«.
