David Ayres je kot že ničkolikokrat z ženo sedel na tribunah Scotiabank Arene in navijal za Maple Leafs. A ko se je na tekmi v Kanadi poškodoval prvi vratar gostujoče ekipe James Reimer, je odšel v slačilnico in nase preventivno navlekel spodnji del opreme in čakal. Ayres sicer zadnjih osem let trenira v Torontu, tako s prvo ekipo kot tudi njihovo podružniško ekipo lige AHL Toronto Marlies, ni pa redni član ekip v tekmovalnem delu. Je pa tako imenovani 'urgentni vratar' Javorjevih listov, po pravilih lige NHL mora biti namreč v dvorani prisoten vratar, ki je v primeru poškodb na voljo tako domači kot gostujoči ekipi. Nekakšen izhod v sili. A takšnih primerov je seveda zelo malo.

»Do sedaj sem se moral obleči že štirikrat. Misliš si – okej – napol se bom oblekel in nato v sobi za medije tekmo pogledal do konca,« je občutke pred nepričakovanim nastopom kasneje opisoval 42-letnik. A ko je nato napadalec domačih Kyle Clifford silovito trčil z rezervnim golmanom Hurikanov Petrom Mrazekom, je prišel klic. V drugi tretjini so gostje vodili s 4:1, med vratnici Karolinčanov pa je zadrsal 42-letni Kanadčan. Pred vratarjem amaterjem je bil prvi nastop v ligi NHL. »Prejel sem sporočilo, da se moram pripraviti. Malo sem bil šokiran, ampak, kdo pa ne bi bil vesel takšne priložnosti,« je z nasmehom na obrazu svoj večer opisal nenadejani junak srečanja.

Ayres: »Čestitali so mi tudi igralci Toronta«

Do konca je bilo nekaj manj kot polovica tekme, Ayres se je pripravil, počakal, da so mu na dres našili priimek, nato pa imel le nekaj minut za ogrevanje, med katerim je prejel nekaj spodbudnih besed novih soigralcev. »Fantje so bili super. Dejali so mi, da naj uživam v trenutku in preprosto branim.« Kanadski debitant je začel odlično in se ob igri z igralcem več takoj izkazal z dobrim posredovanjem, a nato iz prvih dveh strelov prejel dva zadetka. Do konca tekme se je vendarle ogrel in zbral osem obramb, 80-odstotni izkupiček pa je bil dovolj za zmago Caroline, ki je v gosteh slavila s 6:3. »To je bilo nekaj zares edinstvenega. Vsi so navdušeni, tudi igralci Toronta so mi čestitali, čeprav je bil to zanje težak poraz. Proti njim sicer branim na treningih že celo sezono, a tokrat je bilo vseeno drugače, bolj intenzivno. Sem pa seveda vedel, kam kdo običajno strelja.«

Domače občinstvo je kljub porazu nagradilo dobre poteze svojega voznika rolbe, igralci Caroline pa so nadomestnega vratarja v slačilnici pričakali s polnimi plastenkami vode. Prek telefona je Ayresa, ki pravi, da v noči po tekmi ni prav dosti spal, čakalo »okoli 160 sporočil«, na računu pa 500 ameriških dolarjev. Prek mobilnika mu je čestital tudi generalni direktor Hurikanov Don Waddell. V torek bo odletel v Ameriko na njihovo naslednjo tekmo, kjer se bo lahko še malo družil z ekipo. Carolina bo nekaj denarja namenila tudi eni izmed ledvičnih fundacij po njegovi izbiri, Ayresu so namreč pred 15 leti presadili ledvico. Takrat ni vedel, če bo še lahko igral hokej na ledu, sedaj pa je postal najstarejši igralec, ki je v rednem delu lige NHL debitiral z zmago.