Vzdušje v taboru Bernieja Sandersa je bilo danes prešerno, razlog pa ne samo zmaga na sobotnih strankarskih volitvah predsedniškega kandidata demokratov v Nevadi, ampak tudi način, kako je senator iz Vermonta do nje prišel. Pred volitvami so komentatorji in tekmeci sami označevali srebrno državo za pomembno merilo predvsem zato, ker je v nasprotju z Iowo in New Hampshirom, kjer so volili najprej, rasno bistveno bolj mešana s šestino latinskoameriškega prebivalstva. Ima tudi močno sindikalno gibanje, ki je po vseh Združenih državah razklano glede Sandersovega predloga splošnega zdravstvenega zavarovanja pod okriljem države. Toda ko so začeli prihajati rezultati, je postalo jasno, da se je Sanders prav v Nevadi prelevil iz kandidata, ki je imel po Iowi in New Hampshiru v žepu dve ne povsem prepričljivi zmagi, v trenutno nespornega glavnega favorita za predsedniško nominacijo stranke.
Po treh petinah preštetih glasov jih je Sandersu pripadlo 46 odstotkov, nekdanji podpredsednik Joe Biden kot prvi zasledovalec pa je bil daleč zadaj z 19,6 odstotka glasov. A ne gre le za končno številko. Samooklicani demokratični socialist je pokazal, da je sprejemljiv za zelo raznovrstne volilce, ne samo za progresivne v levem delu volilnega telesa ali za mlade, ki so bili gonilo njegove kampanje leta 2016. Sodeč po delnih rezultatih je Sanders (78 let) dobil največ glasov moških in žensk, največ glasov v vseh starostnih skupinah razen starejših od 65 let, med katerimi se mnogi bojijo, da bi njegova zdravstvena reforma ogrozila učinkovitost državnega programa Medicare za starejše. Dobil je največ glasov vseh rasnih skupin razen temnopoltih in največ glasov v vseh skupinah glede na izobrazbo. S tem dokazuje, da je sposoben dobiti široko podporo, ki si jo je prislužil tudi med člani v Nevadi zelo močnega sindikata delavcev v gostinstvu, in to kljub drugačnim priporočilom njegovega vodstva.
Bidnu uteha pri glasovih temnopoltih
Za preostale predsedniške kandidate demokratov je Nevada predstavljala poraz. Verjetno to najbolj velja za Bidna, ki je razglašal, da lahko edini sestavi široko koalicijo podpore v rasno bolj pisanih državah, pa je padel že na prvem izpitu. V uteho mu je, da je dobil skoraj dve petini glasov temnopoltih in da so naslednje volitve čez pet dni v Južni Karolini, kjer je znaten delež demokratskih volilcev temnopolt. Tretji v Nevadi je bil nekdanji župan iz Indiane Pete Buttigieg (15,3 odstotka), ki je bil v Iowi in New Hampshiru ob boku Sandersu, zdaj pa se je pokazal njegov manko podpore pri nebelskih volilcih, kjer je dobil manj kot deset odstotkov glasov. Mu pa končni rezultat vseeno daje dovolj zagona za naprej.
Senatorka Elizabeth Warren je bila četrta. Izstopajoči nastop na soočenju pred volitvami ji v Nevadi ni prinesel več kot 10,1 odstotka glasov, po mnenju ameriških komentatorjev tudi zato, ker njeni napadi na debati niso bili usmerjeni v Sandersa, ampak v milijarderja Michaela Bloomberga, ki zaradi poznega vstopa v tekmo v Nevadi ni bil na glasovnicah. Peta je bila senatorka slovenskih korenin iz Minnesote Amy Klobuchar s 4,8 odstotka glasov, ki se ji napoveduje naporen boj za obstanek v tekmi zaradi zelo nizke podpore med nebelci. Opaznejši rezultat je tokrat dosegel še poslovnež Tom Steyer (4,1 odstotka).
»Članom vodstva demokratske stranke so se povesile čeljusti«
Pomenljive so bile Sandersove besede po zmagi, da gre naprej v boj proti najbogatejšemu odstotkov Američanov, proti Trumpu – in proti vodstvu demokratske stranke, ki je tradicionalno naravnano k sredinskim kandidatom in mu Biden nikakor ni pogodu. Komentator in nekdanji svetovalec Baracka Obame Van Jones je na CNN dejal, da so se po objavi rezultatov v Nevadi »članom vodstva demokratske stranke povesile čeljusti«. Agencija Associated Press poroča o vse večji bojazni v stranki, da bi demokrati s Sandersom kot predsedniškim kandidatom novembra lahko izgubili tudi na kongresnih volitvah, ker bi republikanci volilce strašili s socializmom.
Sandersu gre na roko še nekaj, kar vodstvo demokratske stranke moti: da ima na drugi strani kar tri bolj sredinske kandidate (Biden, Buttigieg, Klobuchar) in kmalu še Bloomberga, ne pa enega, ki bi sam pobiral glasove s sredine. Res je, da je volilna tekma še vedno pri začetku in da bo prišlo do odstopov od kandidatur. A v štirih mesecih, kolikor trajajo strankarske volitve, je bil vedno zelo pomemben začetek in po Nevadi ni dvoma, kdo je njegov zmagovalec.
