Sredino soočenje demokratskih predsedniških kandidatov v Las Vegasu je doseglo največjo gledanost v ZDA doslej z 20 milijoni na televizijah NBC in MSNBC ter s še 13,5 milijona tistih, ki so jo pospremili na njunih spletnih platformah. Danes pa bo Nevada kot tretja zvezna država, kjer potekajo strankarske volitve, dala odgovor, komu dajejo njeni volilci prednost na novembrskih predsedniških volitvah.
V dokaj zapletenem volilnem sistemu so tokrat prvič volilci lahko glasovali vnaprej. Na papirju je v prednosti senator Bernie Sanders. Toda čisto pravi preizkus še ni na vrsti, saj na glasovnicah še ni bivšega newyorškega župana Michaela Bloomberga. Ta se je v sredo resda klavrno odrezal na svojem prvem soočenju s tekmeci, a jim bo mešal štrene šele na volilni supertorek v začetku marca, ko bodo strankarske volitve v kar štirinajstih zveznih državah hkrati.
Republikanci odpovedali volitve
Bloomberg je za zmagovalca sredinega demokratskega soočenja razglasil Trumpa, ki naj bi mu šlo na roke medsebojno spopadanje šestih glavnih demokratskih kandidatov, ki so bili na odru. Bloomberg je bil deležen kritik zlasti s strani senatorke Elizabeth Warren in tudi Sandersa. Prvi se je ostrina očitno obrestovala, saj ji je po razočaranjih na volitvah v Iowi in New Hampshireu prva ura debate navrgla več kot 400.000 dolarjev prispevkov za volilno kampanjo, na koncu dneva pa kar 2,8 milijona. To je rekordna dnevna vsota, s katero se je dotlej lahko hvalil Sanders s 100.000 dolarji manj.
Republikanci pa so v Nevadi svoje strankarske volitve že jeseni odpovedali, tako kot tudi v Južni Karolini, kjer bodo demokratske čez teden dni, in še v nekaj zveznih državah. Republikanski veljaki so se tam odločili, da enostavno stavijo na sedanjega predsednika. To pa Donalda Trumpa ni ustavilo pri dodajanju svojega pečata demokratskim zborovanjem v Nevadi, kjer bodo prvič pogledi uprti v razpoloženje številnejših nebelskih volilcev.
Trump bi delil še oskarje
Pri tem je Trump poskrbel za pravi medijski hrup ne le v ZDA, ampak tudi širše, ko se je obregnil ob letošnjo podelitev filmskih nagrad. Odkritosrčno je priznal, da južnokorejskega dobitnika oskarja za najboljši film ni videl, in mu odrekel vsakršno vrednost že zato, ker ni ameriški, in še zlasti zato, ker imajo ZDA z Južno Korejo trgovinske težave. Ni pozabil omeniti niti drugega priznanja, ki da bi moralo pripasti njemu kot rešitelju ameriškega gospodarstva in spoštovanja ZDA v svetu nasploh, namreč osebnosti leta, ki jo vsako leto razglasi revija Time in ki je po Trumpu nezasluženo pripadla neki Greti Thunberg.
Za to, da si Trump lahko privošči tovrstne izpade in celo realno upa na ponovno izvolitev, so vsaj za zdaj precej krivi demokrati sami. Zadnja anketa ABC News in Washington Posta na nacionalni ravni kaže 32-odstotno podporo samooklicanemu demokratičnemu socialistu Sandersu, njemu najbližjemu zasledovalcu Joeju Bidenu pa le 16-odstotno. In čeprav se senatorju Sandersu v Nevadi obeta še boljši rezultat kot v Iowi in New Hampshiru, je v stranki čutiti enako nelagodje kot pred štirimi leti, ko je izzival Hillary Clinton. James Carville, ki je za Billa Clintona skoval moto »Za ekonomijo gre, butec«, tako že razglaša, da bi šli demokrati s Sandersom po poti britanskih laburistov pod vodstvom Jeremyja Corbyna, ZDA pa v prepad.
