Ravno pri pred kratkim predstavljenim novim Fordovim športnim terencem pumi smo ugotavljali, kako veliko število štirikolesnikov je dobilo ime po živalih. Kar niti ni nenavadno. Bolj od tega pa je denimo, da se prav tako ogromno avtomobilov imenuje po zemljepisnih imenih – krajev, pokrajin, gorovij in podobno. Austin cambridge, cadillaca biaritz ali seville, chevroleta corsica ali malibu, chryslerji aspen, cordoba, newport, dodge monaco, ferrariji california, modena, italia, fordi torino, everest, cortina, hyundai santa fe, lancia monte carlo, seati leon, ibiza, toledo… In še dolgo bi lahko naštevali. Navsezadnje je imela enega takšnih tudi zastava z yugom florido. No, precej zanimivo pa je ozadje imena še enega avtomobila, ki ga je ta dobil po mestu. Do danes menda edinega, ki je povezan s Kanado. Gre za alfo romeo montreal.
Kajpada se nanj nismo spomnili po naključju. Ravno letos namreč mineva pol stoletja od tega, da se je avto s takim imenom prvič razkril javnosti, bilo je na salonu v Ženevi. Niso pa v tem švicarskem mestu tega avtomobila razkrili prvič sploh. Sprva še štirikolesnik brez imena je namreč poglede lovil že tri leta prej, na svetovni razstavi leta 1967 v – Montrealu. Tja so Alfa Romea povabili s prošnjo, naj s seboj pripelje »nekaj novega«, zato je ta stopila v stik z oblikovalskim podjetjem Bertone. Pri tem so za obliko zadolžili Marcella Gandinija, že po odzivu na omenjenem Expu pa je bilo jasno, da bo lepotec slej ali prej zapeljal tudi na ceste. Pri čemer se je ime montreal ponudilo kar samo od sebe, neuradno pa so ga tako poimenovali že v času razstave.
Zanimivi oblikovni prijemi
Kljub omenjenemu je zanimivo, da se je alfa romeo montreal, predstavljena v Ženevi, od alfa romea brez imena, predstavljene v Montrealu, malce razlikovala. Vseeno pa je obdržala glavne oblikovne prijeme, po katerih je izstopala in je še danes znana. V prvi vrsti velja v tem pogledu izpostaviti posebna, okenskim roletam podobna »prekrivala« dvojnih prednjih žarometov, ki so bila pri serijskih avtomobilih celo premična, torej so se, ko so se vključile luči, pomaknila navzgor. Prav tako je izstopalo šest vodoravnih črt na C-stebričku, ki so bile videti kot nekakšni veliki zračniki, a z izjemo kozmetičnega dodatka in tega, da je bil za njimi skrit sistem prezračevanja kabine, druge vloge niso igrale.
Produkcijski montreali so nastali na šasiji modela giulia GTV, poganjal pa jih je 2,5-litrski bencinski motor V8, ki je premogel 147 kilovatov (200 konjev) moči. Ti so obljubljali pospešek do stotice v 7,4 sekunde in najvišjo hitrost 220 km/h, montreal pa je poleg tega navduševal s svojimi voznimi lastnostmi. »Če povprašate kogar koli, ki je vsaj enkrat sedel za volanom tega avtomobila, vam bodo zagotovo vsi odgovorili enako – da gre za prečudovit manjši (montreal je v dolžino meril 4,22 metra, op. p.) 'gran turismo'. Bil je tako dober, da ste se v njem počutili, kot da ste prelisičili ferrarija in sklenili pravo kupčijo,« se je denimo glasil eden od zapisov že dolgo po tem, ko montreala niso več proizvajali.
Napis na pokrovu pepelnika
Konec proizvodnje je sicer montreal dočakal brez vidnejših vmesnih sprememb, prišel pa je leta 1977, in to v času, ko je bilo na voljo še kar lepo število vozil iz zaloge. Šlo je pač za enega tistih avtomobilov, ki so začeli vrednost pridobivati šele kasneje. In jo pridobivajo še danes. Skupno so namreč naredili vsega 3917 primerkov, težave pa so ga spremljale že vse od začetka. Na omenjenem salonu v Ženevi so tako potencialnim kupcem obljubili, da bo naprodaj junija istega leta, a so sledile težave tako pri Bertoneju kot pri Alfa Romeu, vrstile so se stavke delavcev, ki so skupno trajale kar osem mesecev, zato so prvi kupci svoje primerke dobili šele leto kasneje.
Kmalu je tako postalo jasno tudi, da montreala ne bodo izvažali čez lužo, tako da v mestu, po katerem je dobil ime, ta avto uradno nikdar ni bil naprodaj. No, so jih pa kasneje v Severno Ameriko uvozili nekateri entuziasti, zato jih je predvsem v ZDA še danes na cestah kar nekaj. »Edina stvar, ki me moti pri tem avtu, je bolečina v čeljusti. Kadar ga vozim, imam namreč usta vseskozi razširjena v nasmeh,« pravi eden izmed lastnikov, Gene Brown iz Kalifornije. Kot zanimivosti dodajmo še, da je edino mesto na in v celotnem avtu, kjer je mogoče opaziti napis montreal, pokrov pepelnika, ter da je alfa romeo montreal pečat pustil tudi v popularni kulturi, saj ga je mogoče videti v filmih The Marseille Contract, kjer ga vozi Michael Caine, Resnične laži (True lies) in Atomska blondinka (Atomic Blonde).
