Evropskim voditeljem, ki so se zbrali na vrhu o novem proračunu, se je danes obetala še ena dolga noč pogajanj. A po devetih urah čakanja na obnovitev vrha se je zasedanje končalo po 25 minutah. Razhajanja so bila prevelika, da bi jih premostili, in to kljub številnim dvostranskim srečanjem med posameznimi državami članicami oziroma skupinami držav in predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom.
Kratka življenjska doba kompromisnega predloga
Popoldne so evropski voditelji na mizo dobili nov predlog prihodnjega večletnega proračuna, ki pa jih ni prepričal. Namesto 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), bi morale zdaj članice v proračun vplačati 1,069 odstotka BND. Nov predlog, ki ga je pripravila evropska komisija, je bil nominalno za deset milijard manjši od prejšnjega Michelovega.
Da bi zadovoljili oba nasprotujoča si tabora – »varčne države« in »prijateljice kohezije«, so del prihrankov namenili neposrednim izplačilom kmetom (dve milijardi), razvoju podeželja (2,4 milijarde) in koheziji (4,8 milijarde). Osnutek komisijskega predloga, ki je bil oblikovan kot non-paper, je predvideval tudi nekaj bombončkov za skupino varčnih držav, ki so zagovarjale prihodnja vplačila v evropski proračun zgolj na ravni enega odstotka BND. Po tem predlogu bi Avstrija, Nemčija, Danska, Nizozemska in Švedska ohranile svoje rabate iz evropskega proračuna; te jim je želela črtati večina drugih članic. Avstrija bi dobila celo dodatnih 100 milijonov evrov. Nizozemska bi smela v primerjavi z drugimi državami članicami ohraniti večji delež carin, ki jih pobirajo za EU. Med letoma 2021 in 2023 bi smela obdržati 25 odstotkov pobranih carin, druge države pa 15 odstotkov. Toda ta neuradni predlog ni prepričal premierjev, da bi še eno noč vztrajali na pogajanjih v Bruslju.
Von der Leynova: To je demokracija
»Če ne bomo potrdili proračuna do konca leta, ne bomo imeli proračuna, s tem pa ne sredstev za Erasmus, Obzorja in zaščito zunanjih meja,« je po zaključku vrha dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kaj se je zgodilo in kje je spodletelo, je zanimalo novinarje. »To je demokracija. Imamo 27 držav s 27 različnimi interesi. Vse imajo različne poglede. Pogajanja terjajo čas,« je odvrnila von der Leynova. Slovenski premier v odstopu Marjan Šarec je za neuspeh vrha okrivil varčno četverico. Zadnji predlog ni bil sprejemljiv niti za »prijateljice kohezije, med katerimi je Slovenija«. Po poročanju STA je Šarec povedal še: »Tudi Slovenija ne more biti gotova, ali bo dobila, kar želi.«
