Te dni je poskrbela za odmerek sreče – na valentinovo je namreč izšel njen novi videospot z naslovom Zdravo sreča. »Pesem je taka, da si jo daš za dobro jutro, zraven poješ, poskakuješ in si s pomočjo nje narediš svoj dan še lepši.« Toda začeli smo pri nečem drugem.
Precej dejavni ste na družbenih omrežjih. Kakšno spremembo je za vas in vaš posel prineslo takšno pojavljanje?Družbena omrežja so prinesla veliko dobrega, pa tudi slabega. Veliko dobrega so prinesla predvsem nam, medijskim osebam, da lahko takoj stopimo v stik z našimi oboževalci in tako z njimi delimo vse novosti. Slaba stran je ta, da smo začeli živeti zaigrano, lažno življenje, da noben več nič ne tarna, kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa vsi hrepenimo po nekem popolnem življenju, ki v resnici ne obstaja. Zato se jaz na vso moč trudim povedati in tudi pokazati, da popolnega življenja ni, da ljudje jokamo, da smo v bolečinah, vsi hodimo tako na veliko kot malo potrebo ne glede na to, kdo smo in kaj smo. Zdi se mi, da počasi, sploh najstniki in mladi ljudje, izgubljajo stik z realnim življenjem. Poleg tega nam družbena omrežja polnijo glavo s čisto nepomembnimi informacijami, zato se velikokrat zgodi, da smo konec dneva izčrpani, pa sploh ne vemo, od česa. Če bi tisti dan zavrteli film nazaj, koliko informacij, ki jih v svojem življenju ne potrebujemo, smo dobili, bi nam bilo jasno, zakaj smo tako izčrpani. V bistvu vemo vse, kaj je kdo jedel, kako je spal, ali je kdo smrčal, komu se je dlaka okrog obrnila…
Pred kratkim vam je neka gospa na družbenem omrežju očitala, da se posnetki v spodnjem perilu za mamo dveh otrok ne spodobijo. Kaj bi rekli o tej opazki?Mislim, da mora ta gospa prej ali slej živeti v letu 2020 in ne več v letu 1970. Ukvarjam se s šovbiznisom, to je moje življenje, in v šovbiznisu ženske pri 50, 60 ali celo 70 nosijo mini krila, kažejo svoj dekolte in tako dalje. Jaz bom letos dopolnila 40 let, ampak daleč od tega, da bi se počutila staro, saj se še vedno počutim zelo mlado, čisto vitalno, polno energije in ne vidim razloga, zakaj ne bi pokazala svojega telesa. Fotografije v spodnjem perilu in v pižamah so nastale zaradi tega, ker sodelujem z neko blagovno znamko. Meni se to ne zdi nič kaj takšnega.
V novi pesmi prepevate o sreči, za katero si vsi prizadevamo. A čedalje več je nesrečnih ljudi. Kaj bi rekli, zakaj je tako?Predvsem zaradi tega, ker hrepenimo po neki popolnosti, ki ne obstaja, ker ne znamo več najti sreče v malih stvareh in ker nas trenutni tempo življenja preveč izčrpava. Cele dneve smo v pogonu, ne znamo več odklopiti, dati telefona na stran in se recimo pet ur posvetiti samo tistim, ki nam v življenju pomenijo največ. Ves čas smo razpeti med delom in družino. To je tisto, kar nas dela nesrečne. Moram priznati, da sem sama pri sebi te zadeve uredila. Načeloma ob treh popoldne, ko grem po otroka, izklopim telefon oziroma ga dam na polico in ga pogledam šele čez nekaj ur, ker vem, da bolj ko ga bom gledala, bolj me bodo vsi mejli, sporočila, klici izčrpavali in delali živčno, otroka pa zaradi tega ne bosta deležna takšne mame, kot sta si jo zaslužila. Zato sem to sama pri sebi spremenila in sem vesela, da je tako. Zdi se mi, da odkar to delam, kot družina živimo veliko bolj sproščeno in bolj polno življenje.
Znameniti Jung pravi: »Beseda 'sreča' bi izgubila svoj pomen, če ne bi bila uravnotežena z žalostjo.« Se strinjate? Kaj za vas predstavlja sreča?Do neke mere se strinjam. Dejstvo pa je, da je sreča povsod v nas, če jo le znamo videti. Pred nekaj dnevi sem bila na koncertu SoulGreg Artista – to je oče fantka Viljem Julijana, ki se je boril z redko gensko boleznijo. Nina in Gregor sta izgubila svojega otroka in jaz kot mama si ne znam predstavljati hujše bolečine, kot je to, ko ti umre otrok. Meni samo misel na to zamegli um in prikliče solze v oči. Ne znam si predstavljati, kako huda bolečina mora biti, da ga res izgubiš. Onadva imata vse predispozicije, da travmirata, da sta slabe volje, ker se jima je zgodila krivica. Mnogi ljudje bi reagirali na tak način, ampak ne onadva. Gregorja izpopolnjuje glasba in z Nino sta se odločila, da bosta naredila koncert. Bil je fantastičen koncert, ploskali smo, se smejali, oba sta neizmerno uživala na odru. Spomnila sta se tudi svojega sina Vilijema Julijana, ob tem smo vsi potočili solze. Dejansko sta onadva našla srečo v tisti stvari, ki ju izpopolnjuje, nista si dovolila travmirati. Ko sta žalostna, jočeta, ampak onadva vesta, da imata možnost in vso pravico biti še vedno srečna in zadovoljna. Res sta občudovanja vredna. Zdi se mi, da to dejansko zmore samo človek, ki ima v glavi urejene stvari. Navdušena sem bila!
Vsak se mora naučiti biti srečen tam, kjer je, in s tistim, kar ima. Kdaj ste vi najbolj srečni?Najbolj srečna sem takrat, ko imam ob sebi tiste ljudi, ki jih imam najraje, in ko delam tisto, kar delam najraje. Če moram opisati moj idealen trenutek sreče, je recimo na odru s skupino in z mikrofonom v roki, zraven odra pa moja družina. To bi bil zame idealen trenutek sreče.
