Kot so ocenili v IMF, si argentinske oblasti prizadevajo končati več let trajajočo gospodarsko krizo, a bodo morale sprejeti dodatne ukrepe, predvsem za znižanje inflacije. »Rešitev za težave bi bila tudi sredstva zasebnih vlagateljev,« so navedli po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Trgi se bojijo, da Argentina ob aktualnem gospodarskem krču in vrnitvi peronizma na oblast posojila IMF v višini 57 milijard dolarjev ne bo vrnila. Lani izvoljeni levičarski peronistični predsednik Alberto Fernandez je obljubil, da se to ne bo zgodilo, bo pa njegova vlada skušala na novo izpogajati določila posojila.
IMF je Argentini leta 2018 odobril najprej 50, nato pa še 5,7 milijarde dolarjev posojila. Država je morala v zameno za posojilno linijo IMF sprejeti kar nekaj bolečih ukrepov, med drugim zmanjšati javno porabo in brzdati inflacijo. Lani poleti je z IMF sklenila dogovor o dodatni pomoči.
Argentina se od lani ubada tudi s hudo devalvacijo valute peso, ki je od lanskega julija izgubila več kot 40 odstotkov. Javni dolg države je konec lanskega leta dosegel skoraj 90 odstotkov BDP.
Slednji se je v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi s predhodnim okrepil za 0,9 odstotka, kar po ocenah analitikov predstavlja vsaj majhno olajšanje po 2,5-odstotnem padcu BDP leta 2018.
