»Pozdravljena, Amerika, sem Amy Klobuchar in premagala bom Donalda Trumpa!« je z globokim, rahlo raskavim glasom in s širokim nasmehom minuli teden napovedala kandidatka demokratske stranke slovenskih korenin v New Hampshiru. Klobucharjeva se na zborovanjih in strankarskih volitvah poteguje za demokratsko nominacijo na predsedniških volitvah, ki bi ji omogočila volilni spopad s predsednikom Trumpom za vstop v Belo hišo.

Senatorka slovenskega rodu iz Minnesote je bila kljub dolgoletnim političnim izkušnjam sprva neopažena med demokratskimi kandidati, med katerimi so največ pozornost poželi nekdanji podpredsednik Joe Biden, junak progresivne struje med demokrati Bernie Sanders, energična Elizabeth Warren in tudi prvi ameriški kandidat, poročen z moškim, Pete Buttigiege. Vendar po volitvah v New Hampshiru ni več tako: Klobucharjeva je zaostala le za Sandersom in Buttigiegom in se prebila v ospredje kot eno vodilnih imen na listi kandidatov. Vprašanje pa je, kako dolgo bo njena zvezda sijala. V prihodnjih dneh bo jasno, kako daleč so med demokratom naklonjenimi volivci segla njena sporočila. Bitka je še dolga, nič še ni dobljenega ali zagotovljenega.

Karavano modrega vala – modra je barva ameriških demokratov – je po strankarskih zborovanjih v Iowi in volitvah v New Hampshiru odneslo v Nevado in Južno Karolino, kjer jih v kratkem čakata novi preizkušnji, tokrat med etnično bolj raznolikim volilnim telesom, kjer Amy Klobuchar ne uživa močne podpore. Ob vsem skupaj ne gre pozabiti niti milijarderja in nekdanjega newyorškega župana Michaela Bloomberga, ki si v nasprotju s tekmeci pot do demokratske nominacije trenutno tlakuje z milijonskimi finančnimi vložki v kampanjo.

Neizprosna senatorka

Vprašanje je tudi, ali oziroma kdaj bodo sokandidati osvežili spomin na lanske anonimne obtožbe na račun Klobucharjeve, češ da ima težave z izpadi jeze, da osebje vodi z železno roko, očitana ji je bila celo krutost do podrejenih. Senatorka se na očitke ni pretirano odzvala, je pa priznala, da ima visoke standarde in zahteve – tako zase kot za ljudi, s katerimi dela. Na dober odziv pa ni naletela niti njena obramba med intervjujem za CNN marca lani, ko je na vprašanje novinarke na to temo dejala, da na mednarodnem prizorišču, kjer imaš opravka z ljudmi, kot je Vladimir Putin, potrebuješ človeka, ki je neizprosen, ki zahteva odgovore in tudi dokonča stvari.

Če pustimo obtožbe ob strani, je eden od gradnikov uspeha Klobucharjeve poleg volje za trdim delom in inteligentnosti tudi smisel za humor. Če se je James Comey, nekdanji direktor FBI in njen sošolec na pravni fakulteti, iz tistih časov spominja kot »nadležno pametne« in danes o njej govori kot o »samorogu v ameriškem življenju«, se Amy Klobuchar dobro zaveda pomena humornih vložkov v političnih nastopih. Majhne spodrsljaje in napake zna spremeniti v šalo, po potrebi tudi na svoj račun, in šaljive pripombe z žarom spretno izkoristiti, da na svojo stran pridobi množico ljudi, politično podporo strankarskih kolegov ali nasprotnikov. Priznava, da smeh odpira vrata in šala omehča ozračje tudi v prostoru, polnem republikanskih volivcev. Na primer, šalo o Melanii Trump je tako preizkusila kar na nacionalnem molilnem zajtrku v prisotnosti Donalda Trumpa. In predsednik se ji je smejal. Po Trumpovi zmagi na zadnjih volitvah se je Amy Klobochar začela še bolj zanašati na humorne vložke. Humor je uporabno orodje – pomagal je pripeljati v Belo hišo tudi Trumpa, je spoznala Amy, ki pa je za US News dejala, da se je Trumpove izjave ne zdijo smešne.

Delo senatorke zahteva dobro psihično in fizično pripravljenost, pri čemer si Klobucharjeva pomaga z barre vadbo. Kot pravi, se rada ukvarja z aktivnostmi, pri katerih se lahko izogne resnejšim poškodbam, ob tem pa je svoje športno udejstvovanje za revijo Vogue začinila še z dodatkom, da se ob vadbi – ker je najslabša v svoji barre skupini – vedno spomni še pomena skromnosti v življenju. Kadar je v domači Minnesoti, se z možem rada odpravita na pohodniške izlete. Njeno predanost delu lepo oriše dogodek s potovanja v New Yorka, ko je soprogu obljubila, da bo te dni delo odložila na stran. Kar je zanjo očitno lažje reči kot narediti – v New Yorku je možu dejala, da gre po nakupih, v resnici pa je v tem času opravila še nekaj službenih telefonskih klicev. Nato pa je v trgovini nasproti njunega hotela hitro kupila ogrlico, s katero je možu lahko opravičila svojo odsotnost...

Odraščanje, zaznamovano z alkoholom

Amy Klobuchar se nikakor ne sramuje slovenskih korenin. Prej nasprotno, o prednikih govori brez zadržkov in s ponosom. Tudi Slovenija ji ni tuja, z očetom Jimom sta med drugim na kolesarskem izletu po Sloveniji iskala prednike, sicer pa je očeta, ljubiteljskega strastnega kolesarja na dolge razdalje, spremljala na več kolesarskih dogodivščinah po ZDA in Rusiji.

V Washingtonu je Klobucharjeva že več kot desetletje znana kot promotorka potice. Na rednih četrtkovih zajtrkih, ki so namenjeni srečanju z volivci in drugimi političnimi predstavniki, potice nikoli ne manjka na mizi. Ob pojasnilu tradicionalno slovenskega izvora sladice Amy Klobuchar ne pozabi omeniti, da jo je pekla tudi njena babica. Za ta srečanja, jasno, potice senatorka ne peče in jo običajno z letalom prepeljejo v prestolnico kar iz ene od pekarn na območju Iron Ranga v Minnesoti.

Predniki Amy Klobuchar so se iz vasi Tanča Gora v občini Črnomelj čez lužo odpravili konec 19. stoletja, kjer si je njen praded Mihael, takrat še Klobučar, v Minnesoti našel delo v rudniku železove rude. Amy še danes rada Američanom pojasni, da Klobučar (č se je sicer čez lužo izgubil) v slovenščini pomeni izdelovalec klobukov. Amyjin oče Jim je bil priznan športni novinar in kolumnist časnika Tribune Star, mati Rose, sicer švicarskega porekla, pa učiteljica na osnovni šoli. Za očeta Amy Klobuchar pravi, da se je v svojih kolumnah »boril za majhnega človeka«, oba starša pa sta bila člana sindikatov. Starša sta se ločila, ko je bila Amy stara 15 let, vendar sta v letih po ločitvi ohranila prijateljski odnos. Glavni krivec je bil alkohol, s katerim je imel Jim precejšnje težave in česar Amy pred javnostjo ne skriva. Očetov alkoholizem je družino močno zaznamoval. Medtem ko se je Amy osredotočila na pridobivanje izobrazbe, se je njena mlajša sestra Beth (ki je kasneje spremenila ime v Meagan) borila z drugačnimi demoni: ni dokončala srednje šole in je zapadla v alkoholizem, je pa tudi ona našla moč in potrebno pomoč, da si je uredila življenje in pridobila izobrazbo. Zaradi alkoholizma je Amy z očetom tudi prekinila stike, ko pa je okove odvisnosti premagal in postal član anonimnih alkoholikov, sta stike znova obnovila. Amy se je znala spomniti, kako je oče, ki se zadnja leta bori z alzheimerjevo boleznijo, rad prepeval slovenske pivske pesmi. Mama je umrla leta 2010.

Amy Klobuchar zato vprašanj, povezanih z alkoholom, ne jemlje zlahka, kar je dokazala tudi leta 2018 med razvpitim zaslišanjem kandidata za vrhovnega sodnika Bretta​ Kavanaugha, nad katerim je visela obtožba o spolnem napadu, ki so jo spremljala tudi vprašanja o njegovem domnevno sproščenem odnosu do alkohola v času študija. Klobucharjeva je Kavanaugha vprašala, ali se je kdaj tako napil, da je padel v nezavest, na kar je Kavanaugh bevsknil: »Ste se vi?« Protinapad Amy ni zmedel. Mirno je pozvala Kavanaugha, naj ji odgovori, na ponoven protinapad kandidata, ki ji je vrnil vprašanje, pa je mirno odgovorila, da sama težav z alkoholom nima. Kasneje se ji je Kavanaugh tudi opravičil, Amy pa si je tudi v očeh političnih nasprotnikov pridobila ugled zaradi človeškega in umirjenega odziva na teatralen napad užaljenega kandidata. Tedaj jo je del političnega telesa začel dojemati kot osebo, ki bi bila s takšnim odnosom kos agresivnim (proti)napadom predsednika Trumpa v predsedniški bitki 2020.

Stregla pijačo

Družina Klobucharjevih je bila relativno dobro situirana, vendar skromna. Delovne navade so imeli Klobucharjevi zapisane v DNK in Amy je tako že pri 14 letih imela prvo službo: stregla je brezalkoholno pivo voznikom pred restavracijo s hitro hrano A & W. Da je ni strah težkega fizičnega dela, je dokazala, ko je v prvem letniku študija na Yalu poleti delala na gradbišču. Ker je, kot je dejala za revijo Elle, hotela delati. Tedaj je na gradbišče nosila knjigo oziroma priročnik o tem, kako v 30 dneh izboljšati besedni zaklad. Kot je priznala, je bila tedaj obsedena s pridobivanjem širšega besednega zaklada, saj je čutila, da jo sošolci iz prestižnejših družin v tem prekašajo.

Leta 1993 se je poročila s sedem let mlajšim Johnom D. Besslerjem, s katerim si delita ljubezen do prava. Pred mlado družino so časi preizkušnje nastopili leta 1995 po rojstvu hčere Abigail, ki se je rodila z nezmožnostjo požiranja in so jo prva tri leta življenja hranili s pomočjo hranilne cevke skozi kožo v želodec. Amy Klobuchar je 24 ur po porodu morala pustiti deklico v porodnišnici in z možem sta se nastanila v bližnjem hotelu, da se je lahko na tri ure vračala v bolnišnico, kjer je črpala mleko za hčerkico.

Njena travmatična izkušnja ni bila redkost v tistem obdobju in je do hitrega odpusta iz porodnišnice po porodu prihajalo pogosto, saj so zavarovalnice na tak način nižale stroške oskrbe. Klobucharjeva se je odločila, da bo ukrepala, saj ni želela, da bi še druge mame doživljale, kar je ona: z lobiranjem in pomočjo šestih nosečih prijateljic ji je uspelo pri zakonodajalcih države Minnesote doseči, da je materam po porodu pripadla pravica do najmanj 48-urne bolnišnične oskrbe. To je bila le ena od prvih zmag Klobucharjeve, ki je s podobno vnemo kasneje tudi sama vstopila na ameriško politično igrišče. Hči Abigail je leta 2017 diplomirala na univerzi Yale, za diplomsko delo je analizirala uspešnost Trumpove predsedniške kampanje. Danes je zaposlena v mestnem svetu v New Yorku in je ena najbolj gorečih podpornic materine predsedniške kandidature ter se pogosto pojavlja tudi na njenih družbenih kanalih.

Amy Klobuchar ZDA predsedniške volitve Donald Trump demokratska nominacija slovensko poreklo Tanča Gora Bernie Sanders