Dva od šestih slovenskih potnikov z ladje Diamond Princess sta okužena z novim koronavirusom (covid-19), zato so ju sprejeli v eno od japonskih bolnišnic. Znakov bolezni, kot sta vročina in kašelj, za zdaj ne kažeta. Kdaj se bosta lahko vrnila domov, bo odvisno od njunega zdravstvenega stanja. »Vsi, ki nimajo simptomov, a so njihovi testi pozitivni, so sprejeti v bolnišnično okolje in izolirani. Če po 12 dneh ne izkazujejo bolezenskih znakov, so ponovno testirani in čez 24 ur še enkrat. Če so negativni, se je okuženost iztekla in lahko odidejo, kamor želijo,« je pojasnila dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Testiranja bodo ponavljali

Druga dva slovenska potnika, ki sta danes s komercialnim letom prispela na brniško letališče, sta bila glede na dotedanje teste zdrava. Njunih sopotnikov na letalu niso obveščali, da so v istem prostoru s posameznikoma, ki ju čaka izolacija. »Potnika v tem trenutku za nikogar ne predstavljata nobene nevarnosti,« je zatrdila Sočanova. Oba se dobro počutita, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek, v samoizolaciji na domu pa bosta morala ostati dva tedna. K temu so ju zavezali s posebno odločbo, testiranja pa bodo ponavljali, dokler se ne bosta vrnila k običajnemu življenju.

Preostala dva slovenska potnika z ladje Diamond Princess, ki sta za zdaj zdrava, čakata na evakuacijski let iz japonske Jokohame. Zagotoviti jima poskušajo varen in hiter prihod, je poudaril Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve. Evakuacijski let za evropske državljane do današnjega popoldneva sicer še ni dobil dovoljenja japonskih oblasti za vkrcanje. Jasnega odgovora, kakšne zadržke ima pri tem Japonska, na zunanjem ministrstvu še niso dobili.

Med potniki z ladje Diamond Princess, na kateri je bilo okoli 3700 ljudi, se jih je okužilo več kot 600. Dva od obolelih, oba starejša od 80 let, sta po poročanju japonskih medijev umrla. Devetindvajset ljudi naj bi bilo v resnem stanju, zaradi karantene na ladji, s katero so poskušali zajeziti širjenje okužbe, pa na japonske oblasti leti vse več kritik. Kitajska, kjer je novi virus vzel vsaj 2118 življenj, pa poroča o upadu na novo potrjenih okužb s covid-19. Po doslej znanih podatkih je bilo okuženih več kot 74.000 ljudi. Znanstveniki so ob tem pozorni na pojav tako imenovanih superprenašalcev. V Južni Koreji je po poročanju medijev vsaj 40 okužb povezanih z žensko, ki naj bi zavračala testiranje na novi virus in je hkrati bolna obiskovala verske obrede.

Ko so prostori premajhni že v »mirnem času«

Ko se začenja virus širiti, je pomembno ukrepati, da se ne bi »ugnezdil« med ljudmi, je poudaril infektolog dr. Franc Strle. »Z vidika preprečevanja širjenja virusa izven ladje je bila karantena za potnike na Diamond Princess pameten ukrep, vprašati pa se je treba, ali je bil človečen. Upoštevati je treba tudi pravice potnikov. Poleg tega bi bilo treba storiti vse, da se okužba ne bi širila znotraj ladje. Pri tem očitno niso bili najbolj uspešni, ne morem pa reči, kaj so počeli in kaj je šlo narobe.«

Prisotnost virusa v človeku pogosto ni dovolj, da bi se okužba prenesla, dodaja Strle. »Ljudje, ki so okuženi, ne da bi kazali znake bolezni, praviloma ne kašljajo ali kihajo.« Pojav superprenašalcev je po drugi strani znan tudi pri drugih okužbah dihal. Jasnega odgovora, zakaj se ob nekaterih obolelih virusi na druge hitreje prenašajo, še ni, zagotovo pa gre lahko tudi za razlike v vedenju. »Tisti, ki so zelo aktivni, ki imajo številne tesne stike in tudi kot bolni niso posebej pazljivi, lahko okužbo prenesejo na več ljudi.«

Za zdaj je znano, da se novi virus prenaša kapljično, morda pa tudi prek predmetov. Dokazov o prenosu po zraku (aerogeno) ni, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kljub temu pa svetujejo previdnost pri nekaterih zdravstvenih posegih, kjer bi lahko nastajal kužni aerosol. Po besedah dr. Strleta, ki je infekcijsko kliniko UKC Ljubljana vodil v času pandemije gripe leta 2009, je ob pojavljanju novih virusov pomembno, da je na voljo dovolj prostorov, opreme in strokovnjakov. »Če se okužba širi le s kapljicami in stikom, je lažje zagotoviti primerne prostore. Težje je, če virusi v zraku ostanejo še nekaj časa, potem ko vira okužbe ni več blizu. V Sloveniji nimamo primernih prostorov za take bolnike. Poleg tega nekateri deli zdravstva že v mirnem času zaradi pomanjkanja prostorov težko shajajo,« je spomnil Strle.