Jubilejni 70. Berlinale, ki sodi ob festivalih v Cannesu in Benetkah med najpomembnejše, menda pa tudi med najbolj politične na svetu, je vzbudil nekaj pozornosti že pred odprtjem, ki ga bo nocoj zaznamoval celovečerec Moja leta s Salignerjem kanadskega režiserja Philippa Falardeauja. Organizatorji so namreč sporočili, da ne bodo več podeljevali srebrnega medveda, poimenovanega po prvem, leta 1986 preminulem direktorju Berlinala Alfredu Bauerju; v seriji srebrnih medvedov so ga podeljevali za film, ki odpira nove perspektive v kinematografski umetnosti. Hamburški Die Zeit se je namreč nedavno dokopal do virov, ki pričajo o tem, da je imel Bauer, ki je festival vodil od leta 1951 do 1976, pomembno vlogo v filmskem direktoratu nacističnega propagandnega ministra Josepha Goebbelsa. »Priložnost bomo izkoristili za podrobno raziskavo zgodovine festivala, pri čemer nam bodo pomagali zunanji strokovnjaki,« so še javili z Berlinala.
Druga, že dlje znana novost pa je, da sta vodenje festivala letos prevzela Carlo Chatrian, nekdanji umetniški vodja filmskega festivala v Locarnu, in Mariette Rissenbeek, ki je vodila nemško pisarno za promocijo filma. Taktirko sta prevzela od Dietra Kosslicka, ki je bil na čelu Berlinala kar osemnajst let. Uvedla sta že nekaj sprememb, denimo izčistila tekmovalne programe ter ukinila sklop Izven konkurence. Nedavno pa sta povedala, da bodo mnogi filmi v tekmovalnem programu odraz sedanjosti in bodo prikazovali temnejšo plat človeka. »Niso brez upanja, a ozrite se v svet okoli nas,« je še dodal Chatrian.
Vsiljivci, preživelci in osamljeni
Kaj torej v naslednjih dneh čaka ljubitelje filmske umetnosti? Celovečerec afganistansko-nemškega režiserja Burhana QurbanijaBerlin-Alexanderplatz, že tretja filmska adaptacija Döblinovega istoimenskega romana, spremlja usodo Francisa, ki je preživel pobeg iz Afrike. Še bolj radikalen pa je film DAU. Natasha o junakinji, ki dela v kantini skrivnega sovjetskega raziskovalnega inštituta (režija Ilya Khrzhanovskiy, Jekaterina Oertel). V Korejo nas bo z dramo Ženska, ki je pobegnila popeljal režiser Hong Sangsoo, v Rim s Slabimi zgodbami brata Fabio in Damiano D'Innocenzo, v črni svet socialnih medijev pa Benoît Delépine in Gustave Kervern z Izbrisati zgodovino.
Ameriška režiserka Kelly Reichardt bo enega od vidikov ameriških sanj predstavila v filmu Prva krava. Če je Eliza Hittman pripravila intimni portret dveh deklet, ki se v Nikoli redko včasih vedno med drugim soočita s splavom, je Vsiljivec psihološki triler Argentinke Natalie Meta, Poti, ki jih nisva ubrala Sally Potter pa pripoved o bolnem junaku, ki mu skuša pomagati hči.
Francoski velikan Philippe Garrel se je v filmu Sol solza posvetil krutosti ljubezni, ki jo tematizira tudi Christian Petzold v filmu Udine. Močno politično sporočilo nosita Vsi umrliCaetana Gotarda in Marca Dutre ter Zla ni Iranca Mohammada Rasoulofa. Za medvede se bosta med drugim potegovala še Abel Ferrara s Siberio in Giorgio Diritti s filmom Skrit.
Častni medved Helen Mirren
Častnega zlatega medveda za življenjsko delo bo domov odnesla Helen Mirren. »Britanska igralka vedno znova preseneča s svojimi interpretacijami kompleksnih likov. Njeni portreti so paradigma močne ženske, pa naj gre za Chris v filmu Dekleta s koledarja ali kraljico Elizabeto II. v filmu Kraljica,« je v utemeljitvi zapisala žirija. Na rdeči preprogi se ji bodo med drugimi pridružili Johnny Depp, ki bo pripeljal svoj najnovejši film Minamata, Roberto Benigni bo predstavljal Ostržka, Hillary Clinton pa dokumentarno serijo o sebi.
