V naslednjih letih bo najpomembnejša stvar na svetu razvoj umetne inteligence (UI), ki bo povsem spremenila način proizvodnje, potrošnje, informiranja, razvedrila, transporta in zdravljenja. Kot je ob sredini predstavitvi evropske strategije na tem področju dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, hoče Bruselj doseči, da bodo naložbe v UI dosegle 20 milijard evrov na letni ravni. EU je pri teh investicijah doslej močno zaostajala za ZDA in Kitajsko, ki v to področje ogromno investirata, da bi si pridobili prevlado ne zgolj na področju UI, ampak tudi sicer, saj premoč v UI pomeni prevlado na vseh področjih življenja, tudi v gospodarstvu in vojski.

Drugi val je priložnost

Pomembno je, da Evropska unija, ki nima svojega Googla, Amazona in Facebooka, a je še vedno gospodarsko zelo močna, uveljavi svoje interese na področju UI. Že konec leta bi lahko bile po javni razpravi s podjetji, sindikati, nevladnimi organizacijami in 27 vladami sprejete uredbe, ki naj bi pripomogle k »tehnološki suverenosti« Evrope in k temu, da bi na področju UI lahko tekmovala z ZDA in Kitajsko. Gre za to, da šele podatki, ki jih obdelujejo algoritmi, omogočajo razvoj UI. Umetna inteligenca temelji na uporabi množice podatkov, ki omogočajo strojem, da se naučijo izboljševati naloge, ki jih opravljajo. Prihodnji val podatkov bo po omrežju 5G prihajal iz podjetij. Regulacijo zbirk osebnih podatkov, na katerih so Facebook, Google, Apple, Amazon in Microsoft zgradili svoje imperije, je Evropa zamudila. Zdaj bi morala biti po mnenju komisarja za notranji trg Thierryja Bretona »prvi kontinent, ki bo izkoristil drugi val«, torej podatke podjetij. S svojo industrijo, sistemi javnega zdravstva in transporta ter energetskimi sistemi ima Evropa veliko prednost pred ZDA in Kitajsko. Da pa bi lahko izkoristila te prednosti, mora ustvariti enoten trg podatkov. »Postaviti moramo jasna in stroga pravila, ki jih mora vsak, ki želi priti v Evropo, spoštovati,« pravi Breton, ki meni, da bi morali biti podatki na razpolago vsem, kadar je to mogoče. Tako bi na primer lahko proizvajalci avtomobilov med seboj izmenjevali informacije o obrabi določenih avtomobilskih delov.

Nujnost regulacije UI

V zadnjih dneh so se v Bruslju vrstile procesije direktorjev ameriških velikanov. Bojijo se, da bi prestroga evropska zakonodaja zavrla njihovo rast. Silicijeva dolina je vrsto let izkoriščala popustljivost in pasivnost evropskih zakonodajalcev na področju razvoja tehnologij, za katere ni hotela, da bi jih nadzirale oblasti. Lažne novice na družbenih omrežjih in vse večji posegi v zasebno življenje kažejo, da to zaupanje do ameriških velikanov ni bilo upravičeno. Tako je toliko bolj nujno, da se regulira tehnologija, ki se šele razvija, kar UI je. Komisija tako predlaga ostrejšo regulacijo UI, ki lahko na marsikaterem področju prinaša velika tveganja za ljudi. Zapletenim algoritmom se zaupajo številne odločitve, ki vplivajo na vsakdanje življenje posameznika. Predvsem je treba po mnenju komisije uveljaviti stroge predpise na področjih zdravstva, prometa, policije in sodstva. Ti sistemi morajo biti »transparentni in pod človeškim nadzorom«.