Glede na več kot 40 strokovnjakov niti ena država na svetu ne stori dovolj, da bi zaščitila prihodnjo generacijo pred vplivi izpustov ogljikovega dioksida, uničenjem narave ter visokokalorično in predelano hrano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Niti ena država ne ščiti zdravja otrok
Prekomerni izpusti ogrožajo prihodnost vseh otrok in predstavljajo dodatno grožnjo za njihovo zdravje. Prekomerni izpusti so eden od ključnih vzrokov podnebnih sprememb, te pa vplivajo med drugim na vročinske valove in širjenje tropskih bolezni. Poročilo, ki sta ga naročila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za otroke (Unicef), opozarja še na grožnje, ki otrokom predstavlja škodljivo oglaševanje nezdrave hrane, alkohola in tobaka.
»Osrednje sporočilo je, da niti ena država ne ščiti zdravja otrok danes ali za prihodnost,« je opozoril profesor s področja mednarodnega zdravja otrok Anthony Costello.
Pojasnil je, da onesnažen zrak resno škoduje otroškim pljučem in da ni veliko časa, da se izboljša razmere. »Imamo rešitve, nimamo pa političnega vodstva, ki bi to uresničilo,« je dodal.
Slovenija na 25. mestu
Poročilo, ki so ga objavili v znanstveni reviji The Lancet Medical Journal, je razvrstilo 180 držav glede na to, kako zagotavljajo kakovosten razvoj otroka, izobraževanje in enake možnosti. Po teh kriterijih so se najslabše uvrstile manj razvite države, kot sta Srednjeafriška republika in Čad, bolje pa bogatejše države, kot sta Norveška in Nizozemska. Slovenija se je uvrstila na 25. mesto.
Če se upošteva vpliv onesnaženja zraka glede na ogljični odtis na prebivalca, se lestvica precej obrne. Bolj razvite države dosegajo namreč slabše rezultate. Slovenija se na primer na tej lestvici uvršča na 145. mesto. Večina držav po oceni strokovnjakov ne bo dosegla ciljev glede izpustov do leta 2030, med evropskimi državami bi cilje dosegli le Albanija in Moldavija.
Glede na oba indeksa nobena država na svetu ne dosega ciljev, ki bi otroku omogočili zdravo življenje in prihodnost.
Okoli 250 milijonom otrok grozijo podhranjenost in druge oblike revščine
»Svetovni odločevalci puščajo na cedilu današnje otroke in mladino,« je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Okoli 250 milijonom otrok, mlajših od pet let grozi podhranjenost in druge oblike revščine. Obenem se je število predebelih otrok od leta 1975 povečalo za 11-krat in sedaj znaša 124 milijonov. Avtorji poročila so še pozvali vlade, naj zmanjšajo ogljični odtis v skladu s pariškim sporazumom.
