V Iranu se danes končuje kratka volilna kampanja pred petkovimi volitvami, na katerih se bo navkljub rekordni izločitvi še vedno potegovalo rekordno število kandidatov za sedeže v 290-članskem parlamentu v štiridesetletnem obstoju islamske republike. Od skoraj 14.500 kandidatov jih je svet varuhov ustave, ki ga sestavlja šest klerikov po izboru vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja in šest juristov, izvoljenih v parlamentu, zavrnil več kot 7200, na glasovnicah pa jih bo še vedno okoli 200 več kot doslej rekordnega leta 1996, ko jih je bilo izločenih manj kot 17 odstotkov.
Varuhi ustave so uvodoma zavrnili tiste, ki niso izpolnjevali ustavnih kriterijev, med njimi starostne omejitve od 35 do 75 let ob obveznem iranskem državljanstvu, aktivne islamske veroizpovedi (z izjemo petih voljenih predstavnikov verskih manjšin) ter izkazane lojalnosti islamski republiki. Med preostalimi so še ocena mentalnega in siceršnjega zdravja in pismenosti, določeno vlogo, ki je bolj ohlapno opredeljena, pa igrata tudi zaželena univerzitetna izobrazba in služenje v oboroženih silah za moške. Izločeni so lahko tudi kandidati, ki so imeli kakšno vodilno funkcijo v času vladavine šaha Pahlavija. Glede na to, da so pred štirimi leti zmagoviti reformisti tokrat v mnogih volilnih enotah ostali brez kandidata, pa je bil po oceni tujih analitikov zlasti na delu kriterij preferiranja tako imenovanih principalistov oziroma iranskih konservativcev, ki se jih na Zahodu drži oznaka jastrebov islamske revolucije.
Zmaga konservativcev naj bi bila s tem že zagotovljena, vendar bo pravi volilni preizkus zanje in posledično Hameneja volilna udeležba. Ta se je le leta 1980 in 2004 spustila blizu 50-odstotni, pred štirimi leti pa je bila skoraj 62-odstotna.
Povedna bo volilna udeležba
Ameriški odstop od jedrskega sporazuma, obnovljene gospodarske sankcije, ki jim druge podpisnice niso našle oprijemljivega obvoda, negotovost v regiji, ameriška likvidacija generala republikanske garde Kasema Sulejmanija ter sestrelitev ukrajinskega potniškega letala med iranskim povračilnim raketiranjem ameriških oporišč v Iraku ne bodo edini dejavniki na tokratnih volitvah. Odločilnejša naj bi bila nezadovoljstvo mladih Irancev s položajem v državi, ki jim je te dni poskušala uvoženo valentinovo nadomestiti s poročnim dnem hčere preroka Mohameda Fatime z imamom Alijem pred skoraj poldrugim tisočletjem, ter splošno spopadanje z gospodarsko krizo, ki je ob lanski novembrski podražitvi goriva sprožila nasilne proteste z več sto mrtvimi.
Oblasti, ki jim sedanje parlamentarne volitve pomenijo uvod v zanje še pomembnejše predsedniške prihodnje leto, vidijo v volilni udeležbi glasovanje o zaupnici režimu in z njihove strani izbranim kandidatom. Šestdeset milijonov registriranih volilcev vabijo na volišča s široko zastavljeno kampanjo, v kateri prevladuje prepričevanje, da neudeležba na sicer neobveznih volitvah pomeni nacionalno izdajo. »Vsi, ki jim Iran in njegova varnost kaj pomenita, se morajo udeležiti volitev,« Irance prepričuje Hamenej in dodaja, da se »sovražniki, ki grozijo naši državi, bolj bojijo javne podpore (režimu) kot naših vojaških zmogljivosti«. Tudi iranski predsednik Hasan Rohani, ki že od leta 2013 lovi ravnotežje med reformisti in konservativci, poziva sodržavljane na volišča, a bolj s prošnjo: »Ne bodite pasivni.« Podporniki režima in s tem močno okleščene liste kandidatov, na kateri ni kar 75 odstotkov sedanjih poslancev, zvečine iz vrst reformistov, predstavljajo okoli 30 odstotkov volilnega telesa. Udeležba na petkovem prvem in tudi predvidenem majskem drugem krogu volitev bo zato pomembno sporočilo tudi tujini, še zlasti Zahodu, ki ne najde skupnega jezika v odnosu do islamske republike oziroma ocene njenih namer.
