V četrtek se bodo namreč na temo prihodnjega večletnega proračuna EU 2021-2027 sestali voditelji držav in vlad unije, med njimi premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Pričakovati je dolgotrajna in naporna pogajanja, ki se utegnejo podaljšati celo na več dni.
GZS in ostali evropski podpisniki pobude opozarjajo, da je proračun najmočnejše orodje za pospeševanje digitalne preobrazbe družbe, zato je nujno treba povečati naložbe v digitalno infrastrukturo in digitalne kompetence, da lahko podjetja s pomočjo digitalizacije napredujejo in pomagajo pri ohranjanju evropskega načina življenja.
V GZS, kjer so pobudo pred vrhom EU poslali Šarcu, so zapisali, da ima v Sloveniji digitalizacija potencial v višini 2,1 milijarde evrov dodatnega BDP letno na podlagi pobud in ukrepov, ki jih lahko izvaja država. S podporo države lahko Slovenija po prepričanju GZS bistveno hitreje raste na indeksu digitalne ekonomije in družbe, vse to pa vodi k večji konkurenčnosti gospodarstva, dvigu produktivnosti in povečanju izvoza.
Da se EU in znotraj nje Slovenija resnično dobro pripravi na digitalno dobo, GZS in ostali podpisniki pobude predlagajo, da se delež porabe proračuna EU za digitalno preobrazbo s trenutno okoli treh odstotkov poveča na 10 odstotkov, da se program Digital Europe poveča z 9,2 milijarde na 25 milijard evrov, da se iz drugih politik, kot sta skupna kmetijska in kohezijska, posebni izdatki namenijo za digitalne inovacije in da članice EU obseg sredstev za raziskave in razvoj povečajo na skupnih dva do tri odstotke BDP unije.
