Četrta javna seja Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki mu predseduje Uršula Cetinski, je obetala predstavitev osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027, Slovenija je namreč brez njega že tretje leto. Ekipa kulturnega ministra Zorana Pozniča, ki trenutno opravlja le tekoče posle, je obljubljala, da bo dokument, ki ga pripravljajo že skoraj leto dni, v javni razpravi najkasneje v tem mesecu, a to se zdi malo verjetno.
Še danes niso imeli vpogleda v nacionalni program niti člani NSK. Slednjim so osnutek, torej deset strani, na ministrstvu za kulturo v branje predložili že novembra lani, in člani NSK, med njimi Mitja Čander in Jurij Krpan, so ga označili za obetavnega. A podrobnejših pojasnil niso dobili niti danes, ko je minister Poznič začrtal osrednje programske poudarke.
Morda nov minister, a NSK ostaja
Med temeljne cilje nacionalnega programa za kulturo tako med drugim sodi zagotovitev trajnostnih pogojev za delovanje javnih zavodov, kar bi ob spremembi ZUJIK prineslo dolgoročnejše stabilno financiranje, večjo avtonomijo pri upravljanju zavodov in omogočilo bolj prilagodljive (krajše) oblike zaposlitve. Minister je izpostavil tudi skrb za javno infrastrukturo, torej sanacijo dotrajanih objektov, pa tudi krepitev infrastrukturnega povezovanja med različnimi sektorji v kulturi.
»Nujna je zagotovitev trajnostnih pogojev za delovanje in vključevanje nevladnega sektorja v kulturni sistem. Tudi s financiranjem, ki bo primerljivo s financiranjem javnega sektorja, in poenostavitvijo razpisnih postopkov,« je povedal. Opozoril je še na popolnoma neprimeren položaj samozaposlenih v kulturi; dokument naj bi zanje predvideval odpravljanje birokratskih ovir, povečanje zaposlitvenih možnosti, prenovo pokojninskega sistema in okrepitev štipendijske politike. »Dokument bo verjetno morala potrditi šele nova vlada s polnimi pooblastili, a je usklajevanje z NSK in javnostjo vmes kljub temu nujno,« pravi minister, češ da bo dokument v nekaj tednih dostopen javnosti.
Izplen seje, ki ni bil podprt s konkretnimi gradivi, je komentirala tudi predsednica sveta Uršula Cetinski: »Neformalni dogovor je, da nam v desetih dneh posredujejo celoten dokument, da bomo na zaprti seji o njem čim prej razpravljali. Tudi če bo prišlo do zamenjave ministra, se mandat NSK ne izteka. Pri pripravi novega nacionalnega programa bomo sodelovali z morebitno novo garnituro in ji bomo lahko predstavili koristne vsebine dokumenta.« Ni namreč izključeno, da se priprava nacionalnega programa za kulturo z novo vlado ne bo spet začela z nične točke.
Čakajo odzive iz Bruslja
V fokusu je bil danes tudi razmislek, kako bo v prihodnjih letih slovenska kultura zastopana v kontekstu evropske in slovenske kohezijske politike. Kot je izpostavila Uršula Cetinski, je ministrstvo tudi v zvezi s to točko članom posredovalo skopo gradivo, ki je bilo bolj kot na prihodnost vezano na sedanje črpanje kohezijskih sredstev. »Materiala še nimamo pred sabo, saj programiranje za leta 2021–2027 še ni končano, čakamo namreč še na odzive iz Bruslja,« je pojasnil Poznič.
»V proračunu za kulturo, ki letos znaša 196 milijonov evrov, je večina denarja namenjena tekočim stroškom, torej plačam in najemninam. Zato nam bo pri razvoju teh vsebin od naslednjega leta naprej pomembno pomagal tako imenovani zakon o kulturnem evru, a brez kohezijskih sredstev ne bo šlo,« je še dodal.
