Zuckerberg je poudaril, da se zaveda, da je status Facebooka kot ponudnika vsebin nekje med medijem in telekomunikacijskim podjetjem. Meni, da je nujno, da podjetje sprejme neko obliko državne regulacije. Slednja je po njegovih besedah nujna pri volitvah, političnem diskurzu, zasebnosti in prenosljivosti podatkov. »Podjetja v zasebni lasti ne smejo posegati v demokratično odločanje,« je povedal. Dodal je še, da vse odločitve, ki zadevajo regulacijo, mogoče ne bodo prave, da pa bo sam proces odločanja pomagal pri gradnji večjega zaupanja v internet.
Priznal je, da je bil Facebook neučinkovit pri razumevanju razsežnosti problema glede poseganja tujih oblasti v vsebine in demokratične procese, a je po drugi strani zanikal obtožbe, da njegovo podjetje spodbuja politično polarizacijo. Po njegovem mnenju je cilj Facebooka združevati in ne razdvajati.
Skrbijo pa ga tudi avtoritarno usmerjene države, ki uvajajo visoko stopnjo nadzora nad internetom in s tem omejujejo svobodo izražanja.
Zagotovil je, da je Facebook sprejel vse potrebne ukrepe in zagotovil finančna sredstva za večjo varnost in nadzor vsebin, da bi zaščitil proces volitev in njihovo integriteto. V okviru tega je bilo izbrisanih skoraj en milijon uporabniških računov. Opozoril pa je, da poskušajo tako domači kot tuji akterji posegati v volitve in njihovo demokratičnost. Slednji ubirajo vedno bolj učinkovite in diskretne metode.
Nadzor škodljivih vsebin
Zuckerberg je še povedal, da uporabniki Facebooka dnevno objavijo okoli sto milijard vsebin, za kar enostavno ni dovolj človeških moderatorjev, ki bi takšen obseg lahko nadzorovali. Preden se kdorkoli pritoži je odstranjenih 99 odstotkov terorističnih vsebin, sovražnega govora pa 80 odstotkov. A Facebookova umetna inteligenca se pri slednjem še lovi - ne zna dobro razlikovati med dejanskim sovražnim govorom in objavami, ki ga obsojajo.
Po njegovem mnenju Facebookova odgovornost za svoje vsebine naj ne bila enaka odgovornosti urednika medija ali lastnika telekomunikacijskega podjetja. »Potrebna je neka tretja oblika regulacije, ki bi bila nekje med medijem in telekomunikacijskim podjetjem,« je prepričan.
Zuckerbergova dobrodošlica davčni reformi
Izven konference pa je izrazil tudi dobrodošlico davčni reformi, kar pomeni, da bi tehnološki velikani morali plačevati več davka v Evropi. Facebook in druga podjetja so bili namreč obtoženi, da ne plačujejo dovolj davka v državah, kjer ustvarjajo prihodke.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima v načrtu namreč reformo davčnega sistema, po kateri bi internetni velikani plačevali več davka. Takšne spremembe bi lahko prinesle dodatne štiri odstotke davka od dohodka pravnih oseb, oz. sto milijard dolarjev. To bi lahko pomenilo konec prakse, kjer imajo multinacionalna internetna podjetja sedeže na območjih z nizko obdavčitvijo.
»Mi želimo to davčno reformo in vesel sem, da se OECD s tem problemom ukvarja. Upamo, da bo načrt uspešen, saj bo to pomenilo stabilen in zanesljiv sistem v prihodnosti,« je dodal.
