Izvršna direktorica podjetja in njegova ustanoviteljica Katrina Spade pravi, da je na zamisel prišla pred 13 leti, ko je pri starosti 30 let pričela razmišljati o svoji minljivosti. Zazdelo se ji je, da mora planetu vrniti, kar bo po smrti preostalo od nje. Ker je kompostiranje živalskih ostankov v zvezni državi Washington že v praksi, je želela poskusiti postopek izpopolniti tudi za človeška trupla. Potrebne raziskave so trajale okoli štiri leta.
V sklopu pilotnih raziskav so predpostavke preizkusili na truplih šestih prostovoljcev, ki so pred smrtjo sklenili svoje ostanke ponuditi na voljo za raziskave. Skupina raziskovalcev je uspela postopek razgradnje človeškega trupla izpeljati v 30 dneh. Posamezno truplo spravijo v posodo polno lesenih opilkov, lucerne in slame. Truplo nato počasi vrtijo, kar mikrobom omogoča temeljito razgradnjo. Ker so v postopku izmerili temperature v višini 55 stopinj Celzija, so prepričani, da so z metodo uspeli uničiti vse zdravju škodljive snovi ter da so kompostni ostanki neoporečni za uporabo na vrtu.
Izkušnja kompostiranja človeških ostankov raziskovalcev ni pustila ravnodušne. Spadeova je priznala, da je imela težave s spanjem, da je izgubila apetit ter da so raziskovalci zaradi razpoloženjskih sprememb morali paziti drug na drugega.
Njihovo zamisel so medtem že legalizirali v zvezni državi Washington, možnost pa preučujejo tudi v Koloradu. Spadeova pravi, da bodo prve tovrstne pogrebne storitve pričeli nuditi že februarja 2021. Pri podjetju ocenjujejo, da naj bi v primerjavi s kremiranjem prihranil za okoli tono ogljika na pogreb.