V glavnem mestu je kar nekaj lokacij, kjer stare knjige lahko dobijo novo priložnost. Kdor želi nekoliko sprazniti domačo knjižno polico, se lahko denimo obrne na zavod Divja misel. Pod okriljem zavoda deluje Knjižnica pod krošnjami, za katero sprejemajo tudi rabljene knjige. Zbirajo jih v Vodnikovi domačiji. »Vse prejete knjige pregledamo. Novejše knjige, kvalitetno leposlovje in posebne izdaje ponudimo v branje na lokacijah. Iz podarjenih knjig sestavimo tudi kakšno drugo pop-up knjižnico,« je povedala Irena Plešivčnik iz Divje misli ter dodala, da preostale knjige razvrstijo v zaboje Knjige krožijo, ki so postavljeni na večini ljubljanskih lokacij Knjižnice pod krošnjami.
Na Povšetovi pristane največ romanov
Prav tako knjige sprejemajo v Centru ponovne uporabe na Povšetovi. Najpogosteje ljudje k njim prinesejo romane, ki jih običajno enkrat preberejo, potem pa jih ne potrebujejo več. »Presenetljivo je za knjige še vedno veliko zanimanja, tako da ne ostanejo dolgo pri nas,« je v imenu centra pojasnila Barbara Jančič.
Tisti, ki ne želijo iz svoje domače zbirke izločiti zgolj nekaj knjig, ampak je takšnih več, se obrnejo na antikvariate in knjižnice. Knjižnicam pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) občani letno podarijo 8000 knjig. »Knjižni darovi so za knjižnico pomembna pot pridobivanja knjižničnega gradiva, še zlasti, ko ga ni mogoče pridobiti na običajne načine, kot so nakup, obvezni izvod in zamenjava. Enako so darovi pomembni, ko z njimi zapolnjujejo vsebinske vrzeli v knjižnični zbirki,« je sporočila Vesna Trobec iz MKL. Knjižnice zato darove sprejemajo selektivno. Če se darovalci strinjajo, da knjižnica darove selekcionira in jih uporabi po lastni presoji, knjig ne zavrnejo. »Gradivo, ki za našo zbirko ni zanimivo, podarimo drugim zainteresiranim ustanovam ali jih po simbolični ceni prodamo prek lastne antikvarne prodaje,« je zapisala Trobčeva.
Menjava knjig s pomočjo Buksla
Tudi v antikvariatih ne odkupijo vseh knjig. V Trubarjevem antikvariatu denimo med drugim ne odkupujejo poškodovanih knjig, pa tudi ne leksikonov, encikopledij, zdravstvenih priročnikov, mlajših atlasov in verskih knjig, prav tako nekaterih zbirk. Če obiskovalci knjige antikvariatu podarijo, običajno prevzamejo vse in sami naredijo selekcijo, odkupujejo pa samo iskane knjige. »Zanimajo nas predvsem dela, ki se navezujejo na antiko, filozofija na splošno, zgodovina do leta 1930, mlajši priročniki za osebnostno rast, slovenske starejše kuharice, otroške in mladinske knjige, sploh starejše ali mlajše izdaje naših avtorjev in ilustratorjev,« je nekatere naštela vodja Trubarjevega antikvariata Anamarija Babić in dodala, da so v zadnjih letih postali zelo iskani tudi tuji klasični avtorji 20. stoletja in kriminalke. Mesečno v Trubarjevem antikvariatu sprejmejo tudi do 2000 knjig. »Tudi v našem delu je splet naredil svoje, ampak večina ljudi se še vedno raje obrača na antikvariate,« je prepričana Babićeva.
Predvsem družbena omrežja so v zadnjem času namreč postala priljubljena tudi za (iz)menjavo knjig. Nedavno je denimo na facebooku pod oznako »knjižni molji« potekal izziv, v katerem so si uporabniki izmenjevali knjige, tam deluje tudi skupina Knjigobežnice, ki spodbuja izmenjavo knjig med bralci. V sklopu Knjigobežnic so ponekod v mestu postavljene lesene hiške, tako imenovane knjižnice podarim-dobim. Menjavi, izposoji, prodaji in podarjanju rabljenih knjig je med drugim namenjena spletna stran buksel.net.
