Če že kdo, nam je Janša ugrabil državo, ker se že 30 let ukvarjamo z njim in z njegovim delovanjem – s korupcijo, lažmi, sovražnim govorom, vnašanjem nemira in razkola med državljani itd. Verjetno se bo res zapisal v zgodovino, vprašanje pa je, s kakšnim predznakom. Njegovi odtisi samooklicanega »domoljuba« (in »domoljubja« SDS) se globoko odražajo na mednarodnem področju. Gotovo se še spominjate, kako sta se dogovarjala s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem za incidente v Piranskem zalivu. Hrvati so s Sanaderjevim delovanjem vsaj znali opraviti. Gotovo tudi veste, kako se SDS ves čas zavzema proti uveljavitvi arbitraže in piha z južnimi sosedi v isti rog. S problematiziranjem antifašističnega odpora (če njihovemu početju pripišem samo ta blagohotni pomen) nam ob italijanski pozabi fašističnih zločinov kopljejo lastni grob.
O prijateljstvu z Orbanom, o podpori, ki mu jo Janševi poslanci zagotavljajo v evropskem parlamentu, ter sredstvih, ki jih Orban nakazuje za njihove medije (in stranko), je bilo že veliko napisanega in izrečenega. Predsednik vlade v odhajanju Šarec ni izrekel samo tega, kar se v javnosti že dolgo govori, ampak je njegove besede potrdila tudi raziskava novinarjev na portalu necenzurirano.si (mimogrede: njihovo delovanje so »nekateri« hoteli onemogočiti). Odkrili so dokumente, ki potrjujejo, da medijska podjetja, ki so jih ustanovili veljaki SDS (tudi Janša, Aleš Hojs itd.), dejansko že več let prejemajo madžarska finančna sredstva. (To razkritje novinarja Cirmana je v bistvu staro najmanj leto ali dve.)
Tudi nacionalni preiskovalni urad je potrdil, da vodi predkazenski postopek v zvezi s tem financiranjem. Čeprav Janša in SDS vse to zanikata, s svojim reagiranjem nehote priznavata krivdo. Namesto da bi očitke ovrgli, napadajo in poskušajo ustrahovati z napovedmi tožb najprej zoper Marjana Šarca, potem novinarje omenjenega portala ter poslanca LMŠ. Pozornost in krivdo hočejo preusmeriti na (navideznega) »žvižgača«, spornost svojega nezakonitega financiranja pa zanikati ali vsaj zamegliti. Slovenska zakonodaja strogo prepoveduje financiranje političnih strank iz tujine, ker bi plačniki lahko od politikov zahtevali delovanje v nasprotju z interesi Slovenije. Zato sprašujem vas, stranke, ki se dogovarjate: v čigavo dobro boste vladali? Janša že zdaj streže Orbanu.
Ker se Pahor in Janša zavedata, da bi predčasne volitve najverjetneje zagotovile bolj stabilno levosredinsko vlado, se trudita, da bi to preprečila. Kaj počnejo ostali? SMC in DeSUS še naprej rineta k Janši iz znanih razlogov, pa naj se še tako trudijo, da bi prikazali motive drugače. Smešni bi se nam zdeli v svojem praznem besedičenju, če nas ne bi žalostilo dejstvo, da so izdajalci svojih volilcev. SMC v resnici sedi na dveh stolih, viha nos nad Šarčevo ponudbo in ga izsiljuje. Ne razumem Šarca, zakaj se sploh pogaja z njimi. Toninu je izvršni odbor NSi (v njem sedi tudi samo na videz kritična Ljudmila) dal mandat za oblikovanje koalicije. Tonin bi rad iztržil vsaj mesto predsednika DZ. In kje je tu borba za narodov blagor?
Tudi nacionalka v podobi Rosvite Pesek neprikrito lobira za Janševo vlado. V Odmeve vabi podpisnika pisma »vidnih slovenskih intelektualcev« (nekateri so ali so bili člani SDS, drugi njeni simpatizerji, tretji neoliberalni ekonomisti, veliki podjetniki…), ki stranke pozivajo k sestavi vlade in svarijo pred predčasnimi volitvami. Za narodov blagor? Ne, prepričana sem, da bolj za svoje koristi. Bomo res dali še tisti košček samostojnosti, suverenosti in socialne države, ki ga še premoremo?
Polona Jamnik, Bled
