Pasti na socialnih omrežij postajajo vse bolj prefinjene, izkoriščajo pa predvsem nepozornost in čustva uporabnikov, ki se odzivajo na mamljive oglaševalske ponudbe, nagradne igre, brezplačne preizkusne ponudbe in prošnje za pomoč, ali pa sodelujejo v klepetalnicah, v katerih nevede izdajo zasebne podatke, so opozorili v Evropskem potrošniškem centru Slovenija, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
S kampanjo ozaveščanja o pasteh na družbenih omrežjih potrošniški centri spodbujajo potrošnike, da naredijo preventivni posnetek zaslona s prikazom sumljive vsebine, preden kliknejo na oglas na družbenih medijih. Ti namreč pogosto izginejo takoj, ko uporabnik klikne nanje. S to minimalno potezo se lahko poveča pozornost uporabnika, zmanjša se impulzivni vzgib ter nenazadnje tudi shrani dokaz v primeru dejanske spletne pasti.
Evropska komisija v pred kratkim objavljeni raziskavi ugotavlja, da je 56 odstotkov evropskih potrošnikov v zadnjih dveh letih doživelo goljufijo na družbenih omrežjih. Najpogostejše vrste prevar so tako imenovane »nakupovalne prevare«, pri katerih potrošnike z zvijačo zvabijo v (neželene) naročnine ali nakup proizvodov, ki so lažni ali ne obstajajo.
Tovrstnim prevaram so najbolj izpostavljeni redni uporabniki interneta, predvsem odrasli v starosti med 34 in 54 let ter z višjo izobrazbo. Ob tem pa je prevarante težko izslediti, saj v povprečju zgolj petina prevaranih odda uradno prijavo goljufije, večina tistih, ki prevare niso prijavili, pa meni, da s prijavo ne bi ničesar spremenili.
V Sloveniji je bil glede na zadnjo raziskavo Statističnega urada RS finančno oškodovan zaradi kraje identitete, prejema prirejenega elektronskega sporočila ali preusmeritve na lažno spletno stran en odstotek oseb v starosti od 16 do 74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem uporabljale internet za zasebne namene.
